Basen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Basen je literarna oblika, v kateri nastopajo poosebljene živali s človeškimi lastnostmi, koncu zgodbe pa sledi moralni nauk. Izvira iz Orienta. V grški literaturi je Ezop pisal basni tako, da je posnemal indijske in grške. Pozneje jih je Fedrus prepesnil v latinščino. Basni so v 18. st., v času razsvetljenstva, postale priljubljena književna vrsta, s katero so poučevali in izobraževali ljudstvo. V evropsko književnost jo je vnesel Ezop. Izraz basen izhaja iz staroslovanske besede bajati, ki pomeni pripovedovati. Iz obdobja klasicizma je znani basnopisec Jean de La Fontaine. Basen je lahko napisana v prozi ali poeziji.

Na Slovenskem je prvi začel pisati basni Valentin Vodnik. Napisal je basni Sraka in mlade in Nemški in kranjski konj. Ustvaril je naše prve umetne basni v vezani besedi. Največ jih je zapisal Anton Martin Slomšek že pred več kot 100 leti. Vodila ga je želja, da bi s primeri in zgledi iz živalskega sveta, poučno in vzgojno vplival na bralca. Kasneje so mu sledili tudi drugi: Matija Valjavec, Janez Trdina, Fran Levstik, Dragotin Kette in drugi. Znan slovenski basnopisec je Slavko Pregl, ki je leta 1978 pri Cankarjevi založbi izdal Basni.

Glej tudi

• Epika