Ezop
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: uvodna vrstica ni čisto po WP:BŽO. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
Ezop [ezóp] (staro grško Αἴσωπος: Aisōpos, latinsko Aesopus), staro grški basnopisec.
Ezop velja za začetnika evropske basni. O njegovem življenju ni veliko znanega, zato ga včasih obravnavajo kot mitološko osebnost. Živel naj bi v 6 stoletju pr. n. št., kot možna kraja njegovega rojstva se navajata Frigija v Mali Aziji ali pa grška Trakija. Domneva se, da je kot suženj živel na otoku Samosu v Joniji. Svobodo si je prislužil s svojo modrostjo, zaradi katere je bil med svojimi gospodarji zelo priljubljen. Ravno zaradi nje domnevajo, da je nekaj časa delal kot svetovalec pri kralju Likungu.
[uredi] Ezopove basni
Njegove basni so bile zelo enostavne, prepletene s humorjem in prikazovanjem človeških medsebojnih odnosov ter karakterjev. Pri ustvarjanju basni se je zgledoval po indijskih. Domneva se, da basni ni zapisal, ampak da jih je pripovedoval, to pa ne zato, da bi ljudi zabaval, temveč zato, da bi se iz njih kaj naučili, saj je na koncu vsake basni sledil poučni moralni nauk. Njegove basni je latinski basnopisec Feder (lat. Phaedrus) prepesnil v latinščino.
Nekaj ezopovih najbolj znanih basni
- O goski ki je nesla zlata jajca
- Pastirček in volk
- Lisica in grozdje
- Zajci in žabe
- Zajec in Želva
- Človek in satir
- Mestna in poljska miš
[uredi] Zunanje povezave
- Ezopova dela na spletni strani Project Gutenberg. (v angleščini)

