Krez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Krez na grmadi, atiška rdeča amfora, 500490 pr. n. št., Louvre (G 197)

Krez [kréz] (grško Kροίσος: Kroísos), lidijski kralj, vladal 560 pr. n. št. do okoli 547 pr. n. št.

Krez je pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Bil je sin Aliata II. in je nadaljeval očetovo osvajanje jonskih mest v Mali Aziji. Do Grkov je bil prijaznejši od očeta in je celo odobril zatočišče atenskemu državniku Solonu.

Po izročilu je Adrast, sin frigijskega kralja Gordija pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil samomor.

Krez se je leta 547 pr. n. št. med pripravami na napad perzijske vojske Kira II. Starejšega Velikega povezal z egipčanskim faraonom Amazisom II. in babilonskim kraljem Nabonidom.

Preden je začel z napadom, je odšel v preročišče svečenice Pitije v Delfi, da bi izvedel za usodo svojih namenov. Svečenica mu je dejala: »Uničil boš močan imperij.«

Krez se je sedaj počutil varnega in začel z napadom na Perzijski imperij. Prestregli so ga blizu reke Halis v osrednji Anatoliji, bitka pa je bila neodločena. Kakor je bilo tedaj v navadi, se vojske med zimo niso bojevale. Vendar se Kir ni prenehal bojevati in je napadel Kreza v Sardu in ga zajel. Postalo je jasno, da bo uničen imperij prav Krezov.

Po Herodotu se je Krez vrgel v gorečo grmado. Po drugih virih je preživel in Kir mu je dovolil živeti na svojem dvoru kot svetovalec.

Viri[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: