Babilon
Babilon [bábilon] je antično mesto v Mezopotamiji. Ležal je na tleh današnjega Iraka. Mesto je prvič omenjeno v 24. stoletju pr. n. št. in je bilo razmeroma nepomembno, dokler ni postalo glavno mesto Hamurabijevega cesarstva v 18. stoletju pr. n. št. Takrat je postalo glavno mesto Babilonije. Mesto je ležalo ob reki Evfrat.
Babilonu so pripisovali babilonske viseče vrtove. Leta 2013 je zgodovinarka Stephanie Dalley dokazala, da so bili ti vrtovi v Ninivah, ki so bile 500 km severneje.[1]
Iz Svetega pisma je poznan Babilonski stolp.
Ime in etimologija [uredi]
Starogrška oblika imena Βαβυλών: Babylṓn je priredba akadskega imena Babili. Babilonsko ime, ki se je rabilo v 1. stoletju pr. n. št., se je po psevdoetimologiji spremenilo od predhodnega Babilli v zgodnjem 2. stoletju pr. n. št., in je pomenilo božja vrata ali božji portal (bāb-ili).[2]:121 Zgodnejše ime Babilla je verjetno priredba iz nesemitskega vira neznanega izvora ali pomena.[3]:2
V hebrejskem Svetem pismu se ime mesta pojavi kot בָּבֶל: Babel; tibersko בָּבֶל: Bāvel; sirsko ܒܒܠ: Bāwēl), kar je v Genezi (11:9) tolmačeno kot (jezikovna) zmeda, iz glagola בלבל: bilbél - zmešati. To se je ohranilo tudi v sodobnem jeziku, saj je babilon kar ekspresivna sopomenka za velik nered, zmešnjavo.[4]
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Viseči vrtovi, eno od sedmih čudes, niso krasili Babilona, temveč Ninive. London - MMC RTV SLO (6. 5. 2013). Pridobljeno dne 6. 5. 2013.
- ^ Edzard (2004), str. 121.
- ^ Jakob-Rost; Marzahn (1990), str. 2.
- ^ bábilon. SSKJ. ISJ ZRC SAZU (2000). Pridobljeno dne 2013-05-06.
Viri [uredi]
- Edzard, Dietz Otto (2004). Geschichte Mesopotamiens. Von den Sumerern bis zu Alexander dem Großen. Beck.
- Jakob-Rost, Liane; Marzahn, Joachim (1990). Babylon (2. izd.). Putbus: Staatliche Museen zu Berlin. Vorderasiatisches Museum, (Kleine Schriften 4).
