Sumerija

Antična Mezopotamija

Evfrat – Tigris

Asiriologija

Mesta / imperiji

Sumerija: Uruk – Ur – Eridu

Kiš – Lagaš – Nipur

Akadski imperij: Akad

Babilonija: Babilon – Isin – Sousse

Asirija: Ašur – Ninive

Nuzi – Nimrud

Babilonija – Kaldeja –

Elam – Amoriti

Hurjani – Mitani – Kasiti

Kronologija

Sumerski kralji

Asirski kralji

Babilonski kralji

Jezik

Klinopis

Sumerščina – Akadščina

Elamitščina – Hurjanščina

Mitologija

Enuma Eliš

Gilgameš – Marduk

Sumerija je bila ena prvih civilizacij nasploh. Razvila se je v mezopotamiji (jugovzhodni Irak). V obdobju bakrene in v začetku bronaste dobe.

V civilizaciji Sumercev so obstajala mesta Uruk (približno 4000 do 3100 pr. n. št. ) nato Jemdat Nasr, ki je bil poimenovan po sumerskem mestu Uruk in v obdobje zgodnjih dinastij. Osvojili so jih semitsko govoreči kralji iz Agade okoli 2400 pr. n. št.. Avtohtono sumersko vladanje se je ponovno pojavilo in trajalo približno stoletje v tretji dinastiji Ur 21. do 20. stoletja pr. n. št..

Sumerska mesta so bila prva civilizacija, ki so se skozi vse leto intenzivno ukvarjala s kmetijstvom. Že od leta 5000 pr. n. št. so vidne sledi uporabe osnovnih kmetijskih tehnik, vključno z intenzivno obsežnim obdelovanjem zemlje enkrat letno, organiziranim namakalnim sistemom in specializirano delovno silo. Presežek pridelane hrane, ki jo je ustvarilo gospodarstvo jim je omogočalo, da so se lahko ustalili na enem mestu in ni bilo potrebno se seliti iz posevkov in pašnikov. Omogočalo jim je tudi večjo gostoto prebivalstva, ki posledično zahteva obsežno delovno silo in delitev dela. Sumerija je mesto zgodnjega razvoja pisave, napreduje iz faze prvotnega pisanja v sredini 4. tisočletju pr. n. št. do pravilnega pisanja v 3. tisočletju pr. n. št. (glej Jemdet Nasr).

Izvor imena

Izraz "sumerski" je skupno ime za prebivalce antične južne Mezopotamije, ki so jih poimenovali njihovi nasledniki semitski Akkadiani. Sumerci so se imeli za ùĝ saĝ gíg-ga, izgovorjeno saŋ giga, v dobesednem pomenu "črno-glavi ljudje". V akadščini beseda "Schumer" lahko v narečju predstavlja geografsko ime, vendar fonološki razvoj, ki vodi do akadskega izraza "šumerû" je negotov. Biblijsko "Šineara", Egipčansko "Sngr" in Hetitsko "Šanhar(a)" bi lahko bile zahodne variante besede "Schumer".

Neodvisne mestne države

Dodatne informacije: Mesta starega Bližnjega vzhoda in vodne poti sumercev in akadcev

Zemljevid Sumerije

Do poznega 4. tisočletja pr. n. št., je Sumerija bila razdeljena na ducat neodvisnih mest, ki so bila ločena z kanali in mejniki. Vsako mesto je bilo osredotočeno na tempelj, ki je bil posvečen bogu zaščitniku ali boginji mesta. Mesta so vodili duhovniški guvernerji (ensi) ali kralji (lugal), ki so bili tesno povezani z verskimi obredi mest.

Prvih pet mest je uveljavilo pred dinastično kraljevanje:    Eridu (Tell Abu Shahrain) Bad-tibira (probably Tell al-Madain) Larsa (Tell as-Senkereh) Sippar (Tell Abu Habbah) Shuruppak (Tell Fara) Druga glavna mesta: Kish (Tell Uheimir & Ingharra) Uruk (Warka) Ur (Tell al-Muqayyar) Nippur (Afak) Lagash (Tell al-Hiba) Ngirsu (Tello or Telloh) Umma (Tell Jokha) Hamazi 1 Adab (Tell Bismaya) Mari (Tell Hariri) 2 Akshak 1 Akkad 1 Isin (Ishan al-Bahriyat) (1Negotova lokacija) (2Mesta na obrobju v severni Mezopotaniji)

Manjša mesta(od juga proti severu): Kuara (Tell al-Lahm) Zabala (Tell Ibzeikh) Kisurra (Tell Abu Hatab) Marad (Tell Wannat es-Sadum) Dilbat (Tell ed-Duleim) Borsippa (Birs Nimrud) Kutha (Tell Ibrahim) Der (al-Badra) Eshnuna (Tell Asmar) Nagar (Tell Brak) 2 (2Mesta na obrobju v severni Mezopotamiji)

Razen Mari, ki je oddaljen 330 km severozahodno od Agade, za katerega je zabeleženo v kraljevi listini, da je bilo uveljavljeno kraljevanje v zgodnjem obdobju druge dinastije, in tudi postojanka Nagar. Ta mesto so vsa v aluvialni ravnini rek Evfrat in Tigris, južno od Bagdada, kjer sedaj stojijo Babil, Diyala, Wasit, Dhi Qar, Basir, Al-Muthanna in Al-Qadisiyyah province Iraka.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Sumerije

Sumerske mestne države so pridobile na moči v času prazgodovinskih dob Ubaid in Uruk. Sumerska zgodovina sega vse do 26. st. pr. Kr. in še dlje, vendar zgodovinski zapisi ostajajo nejasni do obdobja 3. dinastije, približno v 23. st. pr. Kr., ko je bil razvit dešifrirni seznam znakov, kateri je arheologom omogočil branje sodobnih zapisov in napisov. Klasična Sumerija se konča z vzponom Akadskega imperija v 23. st. pr. Kr.. Po obdobju Gutian je kratek "Sumerski preporod" v 21. st. pr. Kr., ki pa ga nenadoma prekinjeo vdori Amoritiev. Amoriti "dinastija Isin" je trajala do približno 1700 pr. Kr., ko je bila Mezopotamija združena po babilonskem pravilu.

• Obdobje Ubaid: 5300 – 4100 pr. Kr. srednja kamena doba do bakrene dobe)
• Obdobje Uruk: 4100 – 2900 pr. Kr. (pozna bakrena doba do zgodnje bronaste dobe )
  • Uruk XIV-V: 4100 – 3300 pr. Kr.
  • IV. obdobje Uruk: 3300 – 3000 pr. Kr.
  • Obdobje Jemdet Nasr (Uruk III): 3000 – 2900 pr. Kr.
• Zgodnje dinastijsko obdobje (zgodnja bronasta doba II-IV)
  • I. Zgodnje dinastijsko obdobje: 2900–2800 pr. Kr.
  • II.Zgodnje dinastijsko obdobje: 2800–2600 pr. Kr. (Gilgameš)
  • III.a Zgodnje dinastijsko obdobje: 2600–2500 pr. Kr.
  • III.b Zgodnje dinastijsko obdobje: približno 2500–2334 pr. Kr.
• Akadski imperij : približno 2334–2218 pr. Kr. (Sargon)
• Obdobje Gutian: približno 2218–2047 pr. Kr. (Zgodnja bronasta doba IV)
• III. obdobje Ur: približno 2047–1940 pr. Kr.

Obdobje Ubaid

Obdobje Ubaid zaznamuje značilen stil fine kakovosti slikane keramike, ki se širi po vsej Mezopotamiji in Perzijskem zalivu. V tem času je bilo prvo naselje v južni Mezopotamiji s sedežem v Eridu, približno 5300 pred našim štetjem, kmetje, ki so s seboj prinesli kulturo iz Hadji Muhammed, ki je prvi razvil namakanje kmetijskih površin.Zdi se, ta kultura izvira iz Samarijske kulture iz severne Mezopotamije. Ni znano, ali so bili dejansko Sumerci, ki so označeni s kasnejšo kulturo Uruk. Eridu je ostal pomembno versko središče, ko je bila postopoma presežena velikost bližnjega mesta Uruk. Zgodba, ki poteka od "me" (darove civilizacije) za Inana, boginja ljubezni in vojne, ki ga Enki, bog modrosti in lahko glavni Bog mestu Eridu, kar odraža ta premik v prevladi. Zdi se, da so te zgodnje kulture zmes treh ločenih kulturnih vplivov;

• podložniki in kmetje, ki živijo v pletenih in ometanih z blatom ali glinene hiše iz opeke in prakticirajo namakalno kmetijstvo
• lovci in ribiči, ki živijo v hišah tkanih iz trsta na plavajočih otokih v močvirjih
• in Proto-akadski nomadski pastirji, ki živijo v črnih šotorih.

Obdobje Uruk

Arheološki prehod iz obdobja Ubaid v obdobje Uruk zaznamuje postopen prehod od domače proizvedenje slikane keramike na počasnem kolesu do veliko različnih nepobarvanih in množično proizvedenih lončarskih izdelkov, ki jih "strokovnjaki" proizvedejo na hitrem kolesu.

Za čas obdobja Uruk (približno 4100-2900 pr. Kr.), se je povečal obseg trgovine in prepeljanega blaga po kanalih in rekah južne Mezopotamije, kar je olajšalo vzpon številnih velikih mest, ki so bila razdeljena po slojih in kjer je bil tempelj središče mesta ( z več kot 10.000 prebivalcev), je uprava je bila osredotočena na zaposlevanje specializiranih delavcev. Dokaj je gotovo, da je bilo že v obdobju Uruk, ko se je pojvilo suženjstvo. Obstaja mnogo dokazov v zgodnejših zapisih, da so Sumerska mesta začela uporabljati sužnje, ujete v hribovitem svetu, kot delovno silo. Veliko artifektov, in celo kolonije civilizacije Uruk, so bili najdeni na širšem območju, od gorovja Taurus v Turčiji, do Sredozemskega morja na zahodu in na vzhodu do centralnega Irana.

Kolonije v obdobju Uruk, katere so nadzorovali sumerski trgovci in kolonisti (kot tisti najedni na Tell Brak), kateri so vplivali na vse okoliške prebivalce, ki so postopoma razvili lastno primerjalno, konkurenčno gospodarstvo in kulturo. Sumerska mesta niso bila uspešna pri ohranjanju oddaljenih kolonij z vojaško silo.

V obdobju Uruk so Sumerska mesta v večini vodili duhovniki in kralji (ensi), prevldoval je teokratski način vladanja. Za pomoč jim je bil naklonjen svet starešin, vključno z ženskami in moškimi.

Zelo možno je, da je bila kasneje sumerski panteon po vzoru na te politične strukture grobnica slavnih ljudi. Bilo je malo dokazov o institucionaliziranih merilih nasilja ali profesionalni vojski za obdobje Uruk. Večina mest ni bila obdana z zidom. V tem obdobju je mesto Uruk postalo najbolj urbanizirano mesto na svetu, prvič prekoračilo 50.000 prebivalcev.

Starodavna kraljeva listina vsebuje pomenbne podatke o nekaterih mestih iz obdobja zgodnje dinastije. Prvi nabor imen na kraljevi listini, da so vladali preden je prišlo do večjih poplav. Ta zgodnja imena naj bi bila izmišljena in naj bi vsebovala nekaj legendarnih in mitoloških osebnosti, kakor Alulim in Dumizid.

Konec obdobja Uruk je sovpadalo z nihanjem Piora, suho obdobje od 3200-2900 pr. Kr., ki je zaznamovalo konec dolgih mokrih obdobij. Obdobje pred približno 9.000 do 5.000 leti je imelo toplejše optimalno podnebje, imenovalo se je Holocen.

Zgodnje dinastijsko dianstije

Zgodnje obdobje dinastije se začne 2900 BC in ga zaznamujejo znani voditelji kot sta Enmerkar in Gilgamesh - ki naj bi vladala do približno 2700 BC, ko so se začela razvijati zlogovna pisava, podobna zgodnjim piktogramom. Središče Sumerske kulture je ostalo v južni Mezopotamiji, čeprav so se voditelji kmalu začeli širiti v sosednje pokrajine, velik del njihove kulture so prevzeli sosednji Semiti.

Prvi kralj v obdobju zgodnje dinastije na kraljeve listine čigar ime je znano z drugega vira je Etana, trinajsti kralj prve Kish dinastije (prib. 26. stol. BC), njegovo ime je omenjeno tudi v epu o Gilgameshu - kar namiguje, da je Gilgamesh morda bil zgodovinski kraj mesta Uruk. Kot nam ep o Gilgameshu pokaže je bilo to obdobje povezano z povečanim nasiljem. Mesta so postala obzidana, ter so se povečala, medtem ko so nezaščitene vasi v južni Mezopotamiji izginile. (Gilgamesh naj bi zgradil obzidje Uruka).

Prva dinastija Lagasha

Fragment of Eannatum's Stele of the Vultures

Dinastija Lagash, čeprav izpuščena iz seznama kraljev, je znana zaradi številnih spomenikov in drugih arheoloških najdb.

Vendar kratkotranjen, eden prvih imperiatorjev znanih v moderni zgodovini je kralj Eannatum iz Lagasha, Čeprav je imperij kralja Eannatuma v mestu Lagash obstajal krajši čas, je eden prvih zgodovinsko poznanih imperijev, anektiral je praktično celotno Sumerijo, vključno z mesti Kish, Uruk, Ur in Larsa in podredil mestno državo Umma, ki je bila glavni nasprotnik mesta Lagash. Poleg tega se je njegova domena razširila do območja ljudstva Elam in vzdolž obale Perzijskega zaliva. Kot predmet politike je uporabljal teror- najdeni so bili njegovi nagrobniki z jasterbi, ki so upodabljali nasilno postopanje z sovražniki. Kmalu po njegovi smrti je imperij propadel. Znan je po svoji namerni uporabi terorja kot orožje proti svojim sovražnikom.

Kasneje je kralj-svečenik mesta Umma, Lugal-Zage-Si, strmoglavil primat dinastije Lahash, nato osvojil Uruk in ga napravil za svojo prestolnico, ter si lastil imperij ki je segal od Perzijskega zaliva do Sredozemlja. Bil je zadnji etični Sumerski kralj pred prihodom Semitskega kralja, Sargona iz Akada.

Imperij Akadov

približno 2270–2083 pr. Kr.

Semitski jezik Akadov je prvi, ki potrjuje lastna imena kraljev iz Kisha približno 2800 pr. Kr.. Pojavljajo se tudi kasneje v seznamu kraljev. Obstajajo besedila v celoti napisana v stari akadščini približno 2500 pr. Kr.. Star akadski jezik je dosegel svoj vrhunec za čas vladanja Saragon veliki (pribl 2270-2215 pr. Kr.), toda tudi najbolj administrativni zapisi na plošče so bili zapisani v sumerščini, jezik ki so ga uporabljali pismouki. Gelb in Westenholz sta razdelila staro akadščino na tri obdobja: obdobje pred Sargonom, obdobje Akadskega imperija, sledilo je še obdobje "Neo-Sumerske renesanse". Akadsko in Sumersko govoreči so sobivali približno tisoč let, do približno 1800 pr. Kr., ko se je prenehalo govoriti Sumerski jezik. Thorkild Jacobsen se ni strinjal, da je bilo dovolj časovne prekinive med obdobji pred in po Saragonu, in da je bil dan prevelik poudarek na dojemanje konflikta med Semiti in Sumerci. Gotovo pa je, da je akadsko ljudstvo bilo le kratek naeljeno na sosednjih delih Elama, katerega je osvojil Saragon.

Obdobje Gutian

približno 2083–2050 pr. Kr.

Druga dinastija Lagasha

Gudea of Lagash

približno 2093–2046 pr. Kr.

Akadski imperij je propapadel, ko se je povečal vpliv guitanov. Guitan je vodil še eden Sumerski vladar, Gudea iz Lagasha. Gudea je pridobil na lokalnem slovesu in nadeljeval z tradicijo kralja Sargona, terjateve do bogoslavstva. Tako kot pri prejšnjih dinastijah Lagasha, so Gudea in njegoci potomci podpirali umetniški razvoj in pustili veliko arheoloških artefaktov.

Renesansa pri Sumercih

Great Ziggurat of Ur, near Nasiriyah, Iraq

približno 2047–1940 pr.Kr.

Kasneje v tretji dinastiji Ura pod kraljem Ur-Nammu in njegovim sinom Shulugi. Njun vpliv in moč je segal vse do koder se je raztezala Mezopotamija na severu, je bil zadnji velik sumerski preporod. Regija je zaradi intervalnih pritiskov Martu (Amoriti) je vse bolj postajala semitska kakor sumerska, katri so kasneje ustanovili Babilonski imperij. Sumerski jezik je ostal duhovniški jezik v šolah, na enak način, kot se je Latinščina uporabljala v srednjem veku, tako dolgo dokler se je uporabljalo klinopis.

Zaton

To obdobje praviloma sovpada s pomembnimi premiki populacije iz juga proti severu Iraka. Zaradi naraščanja slanosti obdelovalnih površin je bila produktivnost sumerskih kmetijskih zemljišč ekološko ogrožena. Zavedali so se, da je slanost tal v tej regiji velik problem. V sušnem podnebju z visoko stopnjo izhlapevanja so bile obdelovalne površine premalo izsušene, kar je privedlo do raztapljanja soli v tleh in sčasoma se je zmanjšal donos kmetijskega pridelka. Med obdobji Akadov in tretje dinastije Ur je prišlo do sprememb v gojenju. Pšenico je nadomestil na sol bolj odpoern ječmen. Vendar to ni bilo dovolj in v obdobju od 2100 pr. Kr. do 1700 pr. Kr. se ocenjuje, da se je prebivalstvo na tem področju zmanjšalo za skoraj tri petine. To je močno oslabilo področja kjer se je govorilo sumersko, povečala se je razlika v ravnotežju moči. Krepila so se področja, kjer je bila akadščina govorni jezik. V prihodnje je sumerščina ostala zgolj literarni in liturgični jezik. Podoben položaj je imela latinščina v srednji Evropi.

Sledil je vdor Elamitov in opustošenju mesta Ur med vladavino kralja Ibbi-Sina (približno 1940 pr. Kr.). Sumerci so padli pod Amoritsko vladavino (kakršna je bila v srednji bronasti dobi). Neodvisnost Amoritskih držav od 20. do 18. st. pr. Kr. se je predstavljajo pod "dinastija Isin". To je tudi razvidno iz sumerskega seznama kraljev, ki se konča z vzponom Babilona pod kraljem Hammurabi.

V tretjem tisočletju pred našim štetjem, se je razvilo zelo intimno kulturno sožitje med Sumerci in Akkadci, ki je vključevalo široko dvojezičnost. Vpliv sumerščine na akadščino (in obratno). Razviden je na vseh področjih v velikem obsegu je prihajalo do besednjaškega sposojanja prav tako skladenjskega in tudi morfološke in fonološke konvergence.

Akadščina je postopoma nadomestila sumerščino kot govorjeni jezik nekje ob prelomu 3. in 2. tisočletja pred našim štetjem (točen datum je še stvar razprave),vendar se je sumerski jezik še naprej uporabljali v Mezopotamiji kot svet, slavnosten, literarni in znanstveni jezik do 1. stoletja.

Prebivalstvo

Prvi kmetje iz Samarra, ki so se preselili v Sumerijo in zgradili svetišča in naselija na Eridu