Jez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jez Kurobe

Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih. Posebno pomembni so jezovi hidroelektrarn, v katerih so nameščene turbine in električni generatorji. Največji in najmogočnejši so nasipni jezovi, ki jih naredijo tako, da v vrsto nasujejo zemljo in kamnine. S takimi jezovi navadno zajezijo široke doline. V sredini imajo vodotesno osrednjo steno, ki so jo nekdaj izdelali iz zmesi gline in dodatkov, danes pa je praviloma iz betona. Pri nekaterih jezovih okrog te stene nasujejo zemljo in jo trdno zabijejo, pri drugih pa namesto nje uporabijo velike kamne in skale. Gradnja nasipnih jezov je zelo ekonomična, saj so v veliki meri izdelani iz naravnega materiala.

Eder, Nemčija

Za zajezitev globokih in ozkih sotesk je potreben betonski jez, saj je le armirani beton dovolj trden, da lahko vzdrži velike vodne tlake. Številni betonski jezovi imajo trikotni prerez. Na zgornji strani, kjer nastane jezero imajo navpično steno, na spodnji pa je stena poševna. Ker jih na svojem mestu drži njihova lastna teža, se imenujejo težnostni jezovi. za zajezitve velikih dolin jih uporabljajo le redko, saj so zelo dragi, njihova gradnja pa je dolgotrajna. Nekateri betonski jezovi so narejeni v obliki loka, ki je s koncema oprt na bregova doline. Vodoravno silo vode tako zadržuje kamnina na bregovih reke. Ločni jez je zaradi svoje oblike zelo močan, podobno kot ločni mostovi in oboki. Največ jezov, ki jih zgradijo v zadnjem času je te vrste. Za gradnjo zahtevajo manj konstrukcijskega materiala kot drugi jezovi, poleg tega pa so najmočnejši. Stebrni jezovi se uporabljajo tam, kjer podlaga ne omogoča gradnje drugih jezov. S spodnje strani je tak jez podprt z vrsto stebrov, ki so lahko različne oblike. Najbolj razširjeni podporniki so ravni ali pa imajo obliko loka ali oboka. Izdelani so iz armiranega in prednapetega betona. Gradnja takih jezov je razmeroma ekonomična, saj ne zahtevajo toliko materiala kot težnostni jezovi iz betona.

Leta 1997 je bilo na svetu približno 40.000 velikih jezov (veliki so tisti z višinsko razliko več kot 15 metrov) in okrog 800.000 manjših. Če bi vsi jezovi na svetu spustili vodo, ki jo zadržujejo, bi se gladina svetovnih morij dvignila za 3 cm.

Zgodovina gradnje[uredi | uredi kodo]

Najstarejši znani jez je jez Jawa v Jordaniji, ki se nahaja 100 km severovzhodno od glavnega mesta Aman. Gre za gravitacijski jez, zgrajen iz kamna in utrjen z nasipom iz zemlje, ki je bil postavljen okoli leta 3000 pr. n. št. Visok je bil 9 in širok 1 meter.[1][2]

Jez Sadd-el-Kafara v vadiju Al-Garawi, je še eden od zgodovinskih jezov, ki so ga postavili stari Egipčani okoli leta 2800 pr. n. št.[3], po drugih virih pa okoli leta 2600 pr. n. št.[4] Zgradili so ga zaradi uravnavanja nivoja vode in za preprečevanje poplav. Stal je 25 km južno od Kaira in je bil dolg 102 metra in širok 87 metrov. Kmalu po izgradnji ga je visoka voda porušila.[3][4]

Vrste jezov[uredi | uredi kodo]

Poznamo štiri osnovne vrste jezov. Nasipni in betonski gravitacijski jez drži na svojem mestu lastna teža, zato oba zahtevata veliko maso materiala. Nasipni jezovi so navadno zelo veliki in zapirajo zelo široke reke. Ločni jez je ukrivljen in se na straneh upira ob bregove doline, ki prevzamejo sile zaradi pritiska vode. Z njim zajezijo ozke in visoke gorske soteske. Stebrni jezovi so podprti z betonskimi stebri, ki imajo globoke in močne temelje. Uporabljajo se za zajezitev širokih rek ali jezer.

Najvišji jezovi na svetu[uredi | uredi kodo]

Jez Lokacija Višina nad temelji (m)
Rogun Tadžikistan 335
Nurek Tadžikistan 300
Grand Dixence Švica 285
Enguri Gruzija 272
Boruca Kostarika 267
Chicoasen Mehika 261
Tehri Indija 261
Kambaratinsk Kirgizija 255
Kishau Indija 253
Sajano-Šušensk Rusija 245
Guavio Kolumbija 243
Jez Lokacija Višina nad temelji (m)
Mica Kanada 242
Ertai Kitajska 240
Mauvoisin Švica 237
Chivor Kolumbija 237
Contra Švica 237
Mratinje Jugoslavija 235
El Cajon Honduras 234
Čir Rusija 233
Oroville ZDA 230
Bekhme Irak 230
Bhakra Indija 226
Hoover ZDA 225

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", Antike Welt, 2nd special edition: Antiker Wasserbau (1986), pp.51–64 (52)
  2. ^ S.W. Helms: "Jawa Excavations 1975. Third Preliminary Report", Levant 1977
  3. ^ 3,0 3,1 Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", Antike Welt, 2nd special edition: Antiker Wasserbau (1986), pp.51–64 (52f.)
  4. ^ 4,0 4,1 Mohamed Bazza (28–30 October 2006). "overview of the hystory of water resources and irrigation management in the near east region" (PDF). Food and Agriculture Organization of the United Nations. Pridobljeno dne 1 August 2007. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]