Dilbat

Dilbat
Babilonija pod Hamurabijem
Dilbat se nahaja v Irak
Dilbat
Dilbat
Geografska lokacija: Irak
Drugo imeTell ed-Duleim, Tell al-Deylam,
LokacijaIrak Irak
RegijaMezopotamija
Koordinati32°17′44″N 44°27′58″E / 32.29556°N 44.46611°E / 32.29556; 44.46611
Tiptell
Zgodovina
Ustanovljenookoli 2700 pr. n. št.
Opuščenoislamsko obdobje
Obdobjestari in srednji vek

Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata. V središču mesta je bil zigurat E-ibe-Anu, posvečen boginji Uraš, omenjen v Epu o Gilgamešu.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dilbat je bil ustanovljen v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju II okoli leta 2700 pr. n. št. Naseljen je bil vsaj v zgodnjem akadskem, starobabilonskem, kasitskem, sasanidskem in zgodnjem islamskem obdobju. Bil je zgodnje poljedelsko središče pridelave enoredne pšenice in izdelave predmetov iz trstičevja.[2]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Najdišče Tell al-Deylam tvorita dva griča: majhen zahodni grič z ostanki iz 1. tisočletja pr. n. št. in zgodnjega islamskega obdobja in večji vzhodni grič z obsegom okoli 500 m iz 3.-1. tisočletja pr. n. št. Dilbat je na kratko izkopaval Hormuzd Rassam, ki je našel nekaj klinopisnih tablic, večinoma iz novobabilonskega obdobja.[3] Najdišče je leta 1989 raziskoval J.A. Armstrong z Orientalskega inštituta v Chicagu.[4][5] Dilbat je arheološko slabo raziskan, na trg starin pa so se kljub temu prebile številne tablice iz Dilbata, najdene med nedovoljenimi izkopavanji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Stephen Langdon (1919). The Epic of Gilgamish. A Fragment of the Gilgamish Legend in Old-Babylonian Cuneiform.
  2. A. Goddeeris. Economy and Society in Northern Babylonia. Peeters, 2002. ISBN 90-429-1123-9.
  3. Hormuzd Rassam, Robert William Rogers. Asshur and the land of Nimrod. Curts & Jennings, 1897.
  4. J.A. Armstrong. "Dilbat revisited: the Tell al-Deylam project". Mar Sipri, 3 (1, 1990): 1-4.
  5. James A. Armstrong. "West of Edin: Tell al-Deylam and the Babylonian City of Dilbat". The Biblical Archaeologist, 55 (4, 1992): 219-226.