Matematika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Simbolni prikaz različnih področij matematike
Kolaž matematičnih pojmov in predstav

Matemátika (starogrško μαθηματικά: mathēmatiká, μάθημα: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij; μαθηματικός: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. Benjamin Peirce je imenoval matematiko »znanost, ki podaja nujne sklepe«. Druga opredelitev smatra, da je matematika znanost o vzorcih, ki se lahko nahajajo v številih, prostoru, znanosti, računalnikih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. Matematiki te vzorce raziskujejo in poskušajo formulirati nove domneve in ugotoviti njihovo resničnost s strogo deduktivno izpeljavo iz ustrezno izbranih aksiomov in definicij.

Kratek vsebinski pregled matematike[uredi | uredi kodo]

Množina[uredi | uredi kodo]

Števila -- Naravna števila -- Cela števila -- Racionalna števila -- Realna števila -- Kompleksna števila -- Kvaternioni -- Oktonioni -- Sedenioni -- Hiperrealna števila -- Surrealna števila -- Ordinalna števila -- Kardinalna števila -- p-adična števila -- Celoštevilska zaporedja -- Matematične konstante -- Imena števil -- Neskončnost

Sprememba[uredi | uredi kodo]

Aritmetika -- Vektorski račun -- Matematična analiza -- Diferencialne enačbe -- Dinamični sistemi in teorija kaosa -- Seznam matematičnih funkcij

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Abstraktna algebra -- Teorija števil -- Algebrska geometrija -- Teorija grup -- Monoidi -- Analiza -- Topologija -- Linearna algebra -- Teorija grafov -- --Splošna algebra -- Teorija razredov

Prostor[uredi | uredi kodo]

Topologija -- Geometrija -- Algebrska geometrija -- Diferencialna geometrija -- Diferencialna topologija -- Algebrska topologija -- Linearna algebra

Končna matematika[uredi | uredi kodo]

Kombinatorika -- Teorija množic -- Verjetnost in statistika -- Teorija računanja -- Diskretna matematika -- Tajnopisje -- Teorija grafov -- Teorija iger

Uporabna matematika[uredi | uredi kodo]

Mehanika -- Numerična analiza -- Optimizacija -- Verjetnost in statistika

Slavni izreki, domneve in paradoksi[uredi | uredi kodo]

Cantorjev diagonalni dokaz -- Domneva kontinuuma -- Domneva praštevilskih dvojčkov -- Fermatov veliki izrek -- Gödlova izreka o nepopolnosti -- Goldbachova domneva -- Izrek glavne limite -- Izrek o štirih barvah -- Kitajski izrek o ostankih -- Osnovni izrek aritmetike -- Osnovni izrek algebre -- Mannov izrek -- P=NP -- Pitagorov izrek -- Poincaréjeva domneva -- Praštevilski izrek -- Riemannova domneva -- Schanuelova domneva -- Sinusni izrek -- Smaleov paradoks -- Talesov izrek -- Zornova lema -- »Najpomembnejša enačba na svetu«

Osnove in postopki[uredi | uredi kodo]

Filozofija in matematika -- Matematični intuicionizem -- Matematični konstruktivizem -- Temelji matematike -- Teorija množic -- Simbolna logika -- Teorija kalupov -- Teorija razredov -- Dokazovanje izrekov

Zgodovina in svet matematikov[uredi | uredi kodo]

Zgodovina matematike -- Matematiki -- Fieldsova medalja -- Nagrada stoletnih problemov -- Mednarodna matematična zveza -- Matematična tekmovanja

Slovenska matematika[uredi | uredi kodo]

Slovenski matematiki - Matematika na Slovenskem - Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) -- IMFM -- Presek -- Obzornik za matematiko in fiziko (OMF)

Navedki o matematiki[uredi | uredi kodo]

Matematika je kot rože - če jih preveč zalivaš, ovenejo.
— Neimenovana profesorica matematike

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Predloga {{navpolje}} nima parametra listclass. Glej pogovor.