Matematika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Matemátika (starogrško μαθηματικά: mathēmatiká, μάθημα: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij; μαθηματικός: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. Benjamin Peirce je imenoval matematiko »znanost, ki podaja nujne sklepe«. Druga opredelitev smatra, da je matematika znanost o vzorcih, ki se lahko nahajajo v številih, prostoru, znanosti, računalnikih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. Matematiki te vzorce raziskujejo in poskušajo formulirati nove domneve in ugotoviti njihovo resničnost s strogo deduktivno izpeljavo iz ustrezno izbranih aksiomov in definicij.

Članek ima pomanjkljiv slog. Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika.

Vsebina 1 Kratek vsebinski pregled matematike 1.1 Množina 1.2 Sprememba 1.3 Zgradba 1.4 Prostor 1.5 Končna matematika 1.6 Uporabna matematika 1.7 Slavni izreki in domneve 1.8 Osnove in postopki 1.9 Zgodovina in svet matematikov 1.10 Slovenska matematika 2 Navedki o matematiki 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Kratek vsebinski pregled matematike

[uredi] Množina

Števila -- Naravna števila -- Cela števila -- Racionalna števila -- Realna števila -- Kompleksna števila -- Kvaternioni -- Oktonioni -- Sedenioni -- Hiperrealna števila -- Surrealna števila -- Ordinalna števila -- Kardinalna števila -- p-števila -- Zaporedja celih števil -- Matematične konstante -- Imena števil -- Neskončnost

[uredi] Sprememba

Aritmetika -- Vektorski račun -- Matematična analiza -- Diferencialne enačbe -- Dinamični sestavi in teorija kaosa -- Seznam matematičnih funkcij

[uredi] Zgradba

Abstraktna algebra -- Teorija števil -- Algebrska geometrija -- Teorija grup -- Monoidi -- Analiza -- Topologija -- Linearna algebra -- Teorija grafov -- --Splošna algebra -- Teorija razredov

[uredi] Prostor

Topologija -- Geometrija -- Algebrska geometrija -- Diferencialna geometrija -- Diferencialna topologija -- Algebrska topologija -- Linearna algebra

[uredi] Končna matematika

Kombinatorika -- Teorija množic -- Verjetnost in statistika -- Teorija izračunavanja -- Diskretna matematika -- Tajnopisje -- Teorija grafov -- Teorija iger

[uredi] Uporabna matematika

Mehanika -- Numerična analiza -- Optimizacija -- Verjetnost in statistika

[uredi] Slavni izreki in domneve

Cantorjev diagonalni dokaz -- Domneva kontinuuma -- Domneva praštevilskih dvojčkov -- Fermatov veliki izrek -- Gödlova izreka o nepopolnosti -- Goldbachova domneva -- Izrek glavne limite -- Izrek o štirih barvah -- Kitajski izrek o ostankih -- Osnovni izrek aritmetike -- Osnovni izrek algebre -- Mannov izrek -- P=NP -- Pitagorov izrek -- Poincaréjeva domneva -- Praštevilski izrek -- Riemannova domneva -- Schanuelova domneva -- Sinusni izrek -- Talesov izrek -- Zornova lema -- »Najpomembnejša enačba na svetu«

[uredi] Osnove in postopki

Filozofija in matematika -- Matematični intuicionizem -- Matematični konstruktivizem -- Temelji matematike -- Teorija množic -- Simbolna logika -- Teorija kalupov -- Teorija razredov -- Dokazovanje izrekov

[uredi] Zgodovina in svet matematikov

Zgodovina matematike -- Matematiki -- Fieldsova medalja -- Nagrada stoletnih problemov -- Mednarodna matematična zveza -- Matematična tekmovanja

[uredi] Slovenska matematika

Slovenski matematiki - Matematika na Slovenskem - Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) -- IMFM -- Presek -- Obzornik za matematiko in fiziko (OMF)

[uredi] Navedki o matematiki

Matematika je kot rože - če jih preveč zalivaš, ovenejo.

— Neimenovana profesorica matematike

[uredi] Glej tudi

• nerešeni problemi v matematiki
• seznam matematičnih vsebin

[uredi] Zunanje povezave