Aristotel
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Zahodna filozofija Antična filozofija |
|
 |
|
| Ime | Ἀριστοτέλης, Aristotéles |
|---|---|
| Šola/tradicija | peripatetiki aristotelizem |
| Glavna zanimanja | metafizika, logika, teologija, dialektika, sofistika, retorika, drama, politika, etika, psihologija, biologija, zoologija |
| Pomembne ideje | bitnost, konceptualizem, pragibalec, propozicionalna logika, dramski trikotnik |
|
Vplivi
|
|
|
Vplival na
|
|
Aristótel (starogrško Ἀριστοτέλης: Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Vsebina |
[uredi] Življenje in delo
Aristotel je bil sin Nikomaha, zdravnika makedonskega kralja Amintasa. Bil je vodilna oseba Likije. S 17. letom je prišel v Atene in postal Platonov učenec. S 40. leti je postal vzgojitelj kraljevskih sinov. Njegov učenec Aleksander Veliki Makedonski je osvojil Perzijo in mu podaril 800 talentov, mu poslal neznane rastline, živali, kamne.
Že več kot 50 let star se je s svojimi zbirkami vrnil v Atene in ustanovil samostojno filozofsko šolo Peripatos (na odprtem pokritem sprehajališču) v Liceju, gimnaziji blizu mesta. Dopoldne je imel ezoterična predavanja pred izbranimi učenci, zvečer pa je izobraževal širši krog poslušalcev z javnimi ali ezoteričnimi predavanji. Atenci so ga osumili, da pripada makedonski stranki, in so ga obsodili brezbožništva. Zbežal je v Halkido na otoku Evboja, kjer je umrl.
Opozoril je, da je senca na Luni med Luninim mrkom okrogla, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla. Po Platonu je bil največji mislec starega veka. V Knjigi o živih bitjih je zapisal: »Luna je v najožjem sorodstvu z Zemljo, Sonce pa Zemljo oplaja in njena nosnost se konča vsako leto s porodom. Tako torej najdemo v tej ureditvi občudovanja vredno harmonijo sveta in zanesljivo, harmonično povezanost gibanja in velikosti zvezdnih poti, kot je ni mogoče najti nikjer drugod.«
[uredi] Razdelitev filozofije
Zelo znana je Aristotelova razdelitev filozofije. V njegovem času sta bili filozofija in znanost identični, tako da gre v bistvu za prvo evropsko klasifikacijo znanosti.
- teoretska filozofija (prva filozofija, matematika, fizika)
- praktična filozofija (etika, politika, ekonomija)
- poietična filozofija
Beseda »fizika«, ki jo najdemo tudi kot naslov Aristotelovega dela, označuje znanost o naravi in bi jo danes prevedli kot »naravoslovje«. »Prva filozofija« zajema ontologijo in teologijo. (Temo prve filozofije obravnavajo Aristotelovi spisi, naknadno naslovljeni Metafizika.)
[uredi] Izbrana dela
- Organon ali Orodje, ki ga sestavljajo: Kategorije, O izjavljanju, Prva analitika, Druga analitika, Topike, O modrovalskih ovržbah,
- Retorika (Ars Rhetorica),
- Poetika (Ars Poetica),
- Nikomahova etika (Ethica Nicomachea), izdala v slovenščini Slovenska matica,
- Politika (Politica),
- Ekonomika (Oeconomica),
- Zgodovina živih bitij (Historia Animalium),
- Fizika (Physica), izdala v slovenščini Slovenska matica, prevajalec Valentin Kalan,
- O nebu (De Caelo),
- Meteorologija (Meteorologica),
- O Vesolju (De Mundo),
- Metafizika (Metaphysica),
- O duši (izvirno Peri Psyches, latinsko De Anima), izdala v slovenščini Slovenska matica
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
