Empedoklej

‎

Empedoklej

Empedoklej [empedokléj] (starogrško Ἐμπεδοκλῆς: Empedoklés), starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna _?.

Empedoklej je bil Anaksagorov sodobnik. Imel je govorniški dar, ki ga je slavil tudi Aristotel. Poleg kaotičnih zamisli o mističnih predstavah sveta, ki so bile delno zanimive, je podal pomembno misel, da lahko v naravi obstanejo samo namensko organizirane oblike, druge pa propadejo, ker niso dorasle okolici. V borbi za življenje se neprestano poraja takšno izbiranje vrst. Znana je njegova teorija štirih elementov, po kateri je svet sestavljen iz vode, zraka, ognja in zemlje, med njimi pa posredujeta še Ljubezen (Eros) in Spor (Neikos), ki sta vzrok raznolikosti sveta in harmonije v njem. Pripisujejo mu filozofski pesnitvi O naravi (Peri fyseos) in Očiščenje (Katarmoi).

 »Nor in neumen se zdi vsakdo, ki v čudež verjame,

da nekaj, česar ni bilo, lahko nastane, in izgine nekaj, kar je bilo.« --Empedoklej

Glej tudi

• seznam starogrških filozofov