Sosigen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sosigen
Rojstvo Aleksandrija
Državljanstvo Antična Grčija
Poklic astronom

Sosigen (tudi Sosigenes) [sosigén/sosigénes] (starogrško Σωσιγένης ὁ Αλεξανδρεύς: Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

V Hiparhovih časih je hitro razpadala egipčanska država Ptolemejcev. Po prvih treh vladarjih te dinastije je vladalo precej nesposobnih naslednikov. Vsi so sicer nosili ime prvih, toda z naraščanjem zaporedne številke se je manjšala njihova vladarskla sposobnost. Ker so se navadno ženili s sestrami, se je njihov rod spridil. Šele ko se je Ptolemej XII. oženil s tujko Kleopatro VII., zadnjo vladarico ptolemejskega Egipta. Odrasla je v družbi učenjakov in književnikov aleksandrijskega Muzeona (Museion) in je bila najbolj izobražena žena. Njenim čarom je podlegel tudi Julij Cezar. Ko se je v lovu za svojim premaganim nasprotnikom Poppejem Velikim z majhno, toda izbrano vojsko izkrcal v Aleksandriji, je našel egipčansko kraljevino v razpadu. Ptolemej XIII. ni hotel priznati svoje sestre in žene za sovladarico, kakor je zahteval njegov oče. Hotel jo je umoriti. Kleopatra je bila všeč Cezarju. Zavzel se je zanjo, strmoglavil njenega brata in jo znova imenoval za vladarko. V teh bojih za oblast je leta 47 pr. n. št. požar uničil znamenito aleksandrijsko knjižnico do zadnjega njenega svitka papirusa. Aleksandrijska astronomska šola pa je tudi po tej nesreči ohranila svojo avtoriteto. Ko se je Cezar vrnil v Rim in vzel s seboj Kleopatro, je sklenil popraviti popolnoma neurejeni rimski koledar. Grški koledar je postajal preslab. Temeljil je na Luninem (sinodskem) mesecu in Metonovem ciklu. Egipčani so kmalu opustili Lunin koledar in namesto njega izbrali Sončevega z 12. meseci po 30 dni in 5. dodatnimi dnevi. Dolžina tropskega leta je bila približno za 1/4 dneva krajša od pravega leta. Tako je egipčansko leto vsaka 4 leta zaostajalo za Soncem za 1 dan, v 1.460 letih pa je spet prišlo naokrog.

Za časa vladavine Ptolemeja III. Evergeta I. je Eratosten poskušal uvesti leto s 365,25 dneva, kar pa nazadnjaška egipčanska družba ni sprejela. Z Rimljani je prišla nova priložnost. Rimski Lunin koledar je bil v popolnem neredu, ker so ga duhovniki, ki so bili zanj odgovorni, uporabljali za politične namene. Po svoji volji so prirejali čas. V Rimu pa ni bilo nobenega pravega astronoma. Zato je bila prava sreča, da je bilo v Kleopatrinem spremstvu nekaj učenjakov Muzeona, med njimi pa tudi Sosigen. Že leto prej 45 pr. n. št. je Sosigen predlagal koledar z razporedom dnevov:

31 29(30) 31 30 31 30 31 30 31 30 31 30.

To ni julijanski koledar. Sedmi mesec njegovega koledarja je bil kvintilis, kar pomeni 'peti'. Prej so dodali januar in februar po koncu leta, pozneje pa na začetek. Tako je leta 46 pr. n. št. na Cezarjevo pobudo sodeloval pri prenovi grškega koledarja in uvedbi julijanskega. Njegova koledarska določba porazdelitve prestopnih let je enaka kot pri Kanopskem ediktu. Nekateri viri trdijo, da je avtor tega koledarja Aristarh že nekako 200 let prej, kar pa se zdi malo verjetno.

Odkril je spreminjanje navideznega premera Sonca, mogoče so za to vedeli že kaldejski astronomi. Trdil je, da kroži Merkur okoli Sonca. Napisal je nekaj neohranjenih astronomskih knjig. O njem je ohranjenih nekaj zapiskov Plinija starejšega.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]