Rodos

Lega Rodosa v Egejskem morju

Rodos ali Rod, zapisan tudi kot Rhodes, Rhódos ali Rodas, je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju. Otok je samo 17 km oddaljen od turške obale. Ima bogato zgodovino in je bil v sestavu različnih političnih, gospodarskih in vojaških zvez, vedno pa mu je uspelo ohranjati tudi del svoje samostojnosti.

Zgodovina Rodosa

Rodos je bil sodeč po najdbah arheologov naseljen že v zgodnji kameni dobi. Najdeni so bili ostanki orodij in nekaj poslikav v jamah na jugu otoka. Prebivalci naj bi prišli na otok iz bližnje Male Azije. Kasneje so prebivalci prihajali na otok v več valovih. V bronasti dobi so prišli Karijci iz Anatolije, sledijo jim Feničani iz sedanjega Libanona in Minojci s Krete. Med zgodnje prišleke spadajo Ahajci, kateri so kmalu po prihodu s Peloponeza pričeli dominirati po številu prebivalstva in po letu 1500 pr. n. št. kolonizirajo celoten otok. Okoli leta 1100 pr. n. št. jim sledijo Dorci, kateri so dobri izdelovalci vojaških ladij in ustanovijo naselja Ialyssos, Lindos in Kamiros ter ustanovijo z otokom Kos in mestoma Knidos ter Halikarnas v mali Aziji vojaško zvezo - Heksapolis. V nekaj sledečih stoletjih so postali prebivalci Rodosa odlični pomorščaki, še zlasti možje iz Lindosa so se odlikovali s svojimi dolgimi vožnjami po Mediteranu, kar je Rodosu omogočilo da je ustanovil kolonije na Siciliji, v Španiji in območju današnje Francije. Rodos se je razvijal samostojno vse do leta 491 pr. n. št., ko se se soočil z mogočno vojaško silo Perzijo. Rodos je bil prisiljen stopiti v zvezo s Perzijo in v njej ostale do leta 480 pr. n. št., ko je Kserks napadel Grčijo, vendar izgubil pomorsko bitko pri Salamini. V tej bitki je bilo zajetih tudi 40 bojnih ladij iz Rodosa. Tri mesta z Rodosa, Ialysos, Lindos in Kamiros so postala člani prve atenske zveze leta 478/77 pr. n. št. V zadnjih desetletjih 5. stoletja pr. n. št. so Rodošani zgradili na severu otoka novo mesto Rodos, ki je bilo plansko zgrajeno za potrebe obrambe z močnim obzidjem, za potrebe trgovine pa so zgradili pet novih pristanišč. Mesto je že kmalu postalo vodilno v pomorski trgovini vzhodnega Mediterana ter velik kulturni center Helenističnega in Rimskega sveta. Že v 3. stoletju pr. n. št. je prebivalstvo na Rodosu doseglo število preko 60.000 prebivalcev.

Glej tudi

• Dodekanez
• Rodoški kolos

Zunanje povezave

• Spletna stran mesta Rodos (v angleščini)