Aleksandrijska knjižnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kraljeva knjižnica Aleksandrije v Aleksandriji v današnjem Egiptu je bila nekoč največja knjižnica v Sredozemlju. Domnevajo, da so jo ustanovili na začetku 3. stoletja pr. n. št. med vladanjem faraona Ptolemeja II., po tem, ko je njegov oče ustanovil Tempelj muz ali Muzej (Museion). Prvotno ureditev pripisujejo Demetriju Falereju. Na svojem višku je knjižnica hranila okoli 400.000 do 700.000 zvitkov. Knjižnica je po 4. stoletju utrpela več uničevalnih dogodkov, tako da so jo slednjič povsem opustošili.

Nova Aleksandrijska knjižnica

Uničenje knjižnice[uredi | uredi kodo]

Del knjižnice naj bi bil domnevno uničen že ob nekem obleganju mesta za časa Julija Cezarja, toda številna dela so se ohranila še nekaj stoletij.

Po starem pripovedovanju naj bi knjižnico nato povsem uničili Arabci, toda ta zgodba je bržda izmišljena. Arabci so preveč ljubili knjige, da bi se vedli tako divjaško. Verjetno je, da je za uničenje vsaj deloma odgovoren konstantinopelski cesar Teodozij, ki naj ne bi odobraval starih poganskih grških knjig. Zanj je namreč veljalo, da je bil preveč pobožen kristjan. Legenda celo pripoveduje, da naj bi te knjige uporabljal kot gorivo, s katerim si je kuril kopel.[1]

Sodobna knjižnica[uredi | uredi kodo]

Zamisel, da bi oživeli knjižnico, je nastala leta 1974 komiteju univerze mesta. UNESCO je podprl idejo in je za arhitekturo leta 1988 sklical natečaj. Zmagal je norveški studio Snøhetta. Gradnja se je začela leta 1995. Projekt je stal približno 220 milijonov dolarjev. Otvoritev knjižnice je bila 16. oktobra 2002.

Zgradba in zbirke[uredi | uredi kodo]

V knjižnici je prostora za 8 milijonov knjig. Čitalnica obsega 11 nadstropji. Poleg tega so tudi kongresni center, prostori namenjeni slepcem, otrokom in mladim, tri muzeji, štiri galerije, planetarij in laboratorij za obnavljanje rokopisov.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nehru, Džavaharlal (1959): Utrinki iz svetovne zgodovine, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 158

Koordinati: Aleksandrijska knjižnica 31°12′32″N, 29°54′33″E