Anatomija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anatomski človek v Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega

Anatomija (iz grščine anatome, iz ana-temnein, razrezati) je veja biologije, ki preučuje zgradbo in organizacijo živih bitij ter na podlagi izsledkov sklepa o funkciji in evoluciji preučevanih struktur. Za slednji cilj je pomembna primerjalna anatomija, ki na osnovi podobnosti in razlik v zgradbi različnih organizmov izpeljuje njihovo sorodnost.

Glede na subjekt ločimo anatomijo živali in anatomijo rastlin. Anatomija človeka je tradicionalno panoga medicine, ki se ukvarja specifično s človeško anatomijo. Druga groba delitev je na makroskopsko in mikroskopsko anatomijo; prva se ukvarja z organi in posobnimi strukturami, vidnimi s prostim očesom, druga pa tkivi (povezano s histologijo) in celicami (povezano s citologijo), ki jih je mogoče podrobno opazovati le z mikroskopom.

Najstarejši zgodovinski zapisi o anatomskih študijah segajo v obdobje Starega Egipta. Velik del zgodovine so se anatomi zanašali predvsem na seciranje kot glavno tehniko. Zaradi medicinskega pomena je človeško telo že od takrat osrednji subjekt, zato včasih besedo anatomija uporabljamo kar kot sopomenko anatomije človeka. V 18. in 19. stoletju se je razmahnila primerjalna anatomija, ki je pomembno prispevala k razvoju teorije evolucije. 20. stoletje je zaznamoval bliskovit napredek tehnike, ki omogoča mnogo natančnejše in manj destruktivne pristope h preučevanju (radiografija, slikanje z magnetno resonanco ipd.).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]