Sicilija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za administrativno deželo Italije glej Sicilija (dežela)
Lega Sicilije ob Apeninskem polotoku

Sicílija (italijansko in sicilsko Sicilia [sičìlja]) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju. Leži v njegovi sredini, približno enako daleč od španske kot od maloazijske obale.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satelitska slika Sicilije

Sicilijo s severa obliva Tirensko morje, z vzhoda pa Jonsko. Na skrajni severovzhodni točki jo tri kilometre širok Mesinski preliv ločuje od Apeninskega polotoka, na jugozahodu pa 140 km širok Sicilski preliv od Afrike.

Ob Siciliji leži več otokov: na severu Eolsko ali Liparsko otočje, na severozahodu otok Ustica, na zahodu Egadsko otočje, na jugozahodu pa Pelagijsko otočje.

Površinska oblika[uredi | uredi kodo]

Ob vzhodni obali Sicilije, severno od Catanie, leži največji evropski ognjenik, Etna, ki je s 3323 m tudi najvišji vrh otoka.

Naravne posebnosti[uredi | uredi kodo]

Rudnik v okraju Caltanissetta je v 19. stoletju postal pomemben vir žvepla; proizvodnja pa od 1950. dalje upada.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]