Eolsko otočje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Isole Eolie
Eolsko otočje
Aeolian Islands map.png
Država Italija
Koordinate 38°32′N″14, 54°E′″{{{8}}}
Površina 116,4 km²
Nadmorska višina 961 mnm (Fossa delle Felci, Salina)
Obala km
Prebivalstvo 14.281 (2007)
Gostota

Eòlsko otočje ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie [ìzole eòlie] ali Isole Lipari [ìzole lìpari]), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina. Upravno spada pod italijansko deželo Sicilija (pokrajina Messina). Otoke so kolonizirali Grki okoli leta 580 pr. n. št. in jih poimenovali po Eolu, bogu vetra.

Uvrščeni so na seznam svetovne dediščine pri organizaciji UNESCO.

Nastanek Eolskega otočja je pripisati subdukciji tektonskih plošč, to je vrivanju ene plošče pod drugo, pri čemer se magmatične mase premikajo iz globine proti površju. Tako se ustvarijo skupine vulkanov ali takoimenovani vulkanski loki, ki so v odprtem oceanu večinoma bazaltnega značaja, medtem ko imajo priobalni loki pretežno granitski sestav. Eolski lok je dolg okoli 200 km: sestavlja ga sedmero otokov in vsaj deset podvodnih ognjenikov. Ti ognjeniki še niso dosegli morske površine, torej niso še otoki, a imajo že imena: Glabro, Alcione, Lametini, Eolo, Enarete, Prometeo, Sisifo, Marsili, Glauco, Palinuro.

Otočje sestoji iz sledečih otokov:

Otok Površina km²
Lipari 37,6
Salina 27
Vulcano 21
Stromboli 12,6
Filicudi 9,5
Alicudi 5,2
Panarea 3,3
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Flag of UNESCO.svg
Liparski otoki
Liparski otoki
Podatki
Država: Italija
Razglasitev: 2000
Razvrstitev: Naravni spomenik
Kriteriji: N (i)
Ogroženost: ne
Zunanje povezave: UNESCO

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Longo F., Il mare di pietra, Bari 2009