Verona
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| Verona | |||
|---|---|---|---|
| — Občina (comune) — | |||
| Città di Verona | |||
 |
|||
|
|||
 Verona
|
|||
| Koordinati: 45°26′N 10°59′E / 45.433°N 10.983°E | |||
| Država |  Italija |
||
| Dežela | Benečija | ||
| Pokrajina | Verona (VR) | ||
| Frazioni | Avesa, San Michele Extra, San Massimo all'Adige, Quinzano, Quinto di Valpantena, Poiano di Valpantena, Parona di Valpolicella, Montorio Veronese, Mizzole, Marchesino, Chievo, Cà di David e Moruri | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Flavio Tosi (LN) | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 206,63 km2 | ||
| Nadmorska višina | 59 m | ||
| Prebivalstvo (27. december 2008) | |||
| • Skupno | 265.410 | ||
| • Gostota | 1.300 preb./km2 | ||
| Demonim | Veronesi ali Scaligeri | ||
| Časovni pas | CET (UTC+1) | ||
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) | ||
| Poštna številka | 37100 | ||
| Klicna koda | 045 | ||
| Zaščitnik | Sveti Zenon Veronski | ||
| Dan | 12. april | ||
| Spletna stran | Official website | ||
| City of Verona | |
|---|---|
| Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine | |
 |
|
| Države | Italija |
| Tip | Kulturni |
| Kriterij | ii, iv |
| Referenca | 797 |
| UNESCO regija | Evropa in Severna Amerika |
| Zgodovina vpisa | |
| Vpis | 2000 (24-to zasedanje) |
Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Mesto ima okoli 270.000 prebivalcev. Ker mesto leži v U-zavoju reke Adiže in blizu Gardskega jezera, je bilo do leta 1956 prizorišče rednih poplav. Takrat so zgradili prekop Mori-Torbole, ki odvaja odvečno vodo (500 m³) iz reke v jezero.
V mestu domujeta dva znana italijanska nogometna kluba: A.C. Chievo Verona, ki nastopa v Serie A in Hellas Verona, ki nastopa v Serie B.
Zgodovina [uredi]
Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. Veronia je bila evgansko mesto že leta 550 pr. n. št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod rimsko oblast. V 1. stoletju pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr. n. št. Po padcu Vzhodnega rimskega cesarstva je bila pod različnimi vplivi (Langobardi, Franki itd.), predvsem zaradi svoje lege.
V 12. stoletju je Verona postala svobodno mesto, zavarovano z 48 obrambnimi stolpi. V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah samodržca Ezzelina da Romana; ta je leta 1257 na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev Padove. Po njegovi smrti je oblast prevzela družina Scaligeri (Skaligeri). Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo (1328), Trevisom (1308) in Vicenzo. Alberta je nasledil Mastino II (1329-1351), ki je nadaljeval njegovo politiko. Osvojil je še Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem Benetke in Firence. Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono and Vicenzo.
Mastinov sin Cangrande II (1351-1359) je vladal kot tiran. Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olepšal mesto z palačami, uredil akvedukte in mostove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starejšega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce, in ko mu je Gian Galeazzo Visconti napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra 1387 je pobegnil; in s tem je bilo konec nadvlade družine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco se je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390. Leta 1404 je dobil Guglielmo – sin Cangrande II - večjo podporo ljudi in izgnal Milančane, vendar je že po nekaj dneh umrl. Še leto dni so živeli v gradu in želeli povrniti sloves Verone, vendar jim ni uspelo.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Verona |
|
|||||
