Benediktinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Benediktinci, najstarejši meniški red v zahodni Evropi. Leta 529 ga je ustanovil sv. Benedikt iz Nursije v samostanu na Monte Cassinu, južno od Rima. Red temelji na enakovrednem prepletanju molitve in dela. Obleko sestavljajo črn talar, usnjen pas in črn škapulir.

Prvotno so bile benediktinske opatije samostojne, v 9. st. so se pričele združevati v kongregacije, od leta 1893 pa so podrejene vrhovnemu opatu. Benediktinske opatije so vile v srednjem veku izrazita verska središča, vendar tudi nosilke znanosti, umetnosti in kulturne ter gospodarske dejavnosti. Njihova osnovna dejavnost pa je bilo že od samega začetka - misijonarstvo.

Že ob ustanovitvi moškega reda so ustanovili tudi žensko vejo - benediktinke.