Pompeji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pompeji
PompeiiStreet.jpg
Pogled na eno izmed ulic v Pompejih.
Pompeji is located in Italija
Pompeji
Geografska lokacija: Italija
Lokacija Pompeji, Provinca Neapelj, Kampanija, Italija
Koordinati 40°45′0″N 14°29′10″E / 40.75°N 14.48611°E / 40.75; 14.48611Koordinati: 40°45′0″N 14°29′10″E / 40.75°N 14.48611°E / 40.75; 14.48611
Tip mesto
Površina 64 do 67 ha (170 akrov)
Zgodovina
Ustanovljeno 6.–7. stoletje pr.n.št.
Opuščeno 79 m.š.
Druge informacije
Spletna stran www.pompeiisites.org
Uradno ime: Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum, and Torre Annunziata
Tip Cultural
Kriterij iii, iv, v
Razglasitev 1997 (21st session)
Evid. št. 829
Region Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Pompêji so bili poleg mesta Herkulaneum in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24. avgusta leta 79 uničil piroklastični tok ognjenika Vezuv, za katerega sploh niso vedeli, da je ognjenik. Izbruh ognjenika je opisal Plinij mlajši, katerega stric, znani pisec, učenjak in častnik Plinij starejši, je umrl, ko je poskušal z majhno skupino ladjic in ribiških čolnov rešiti ujete v okoliških obmorskih mestih. Plinij mlajši je bil ob času izbruha v Minsenumu.

Pompeje so odkrili po naključju leta 1748, ko je neki kmet s plugom zadel ob bronast predmet. Leta 1710 so odkrili marmorne plošče na mestu, kjer je bilo nekoč mesto Herkulaneum. K obširnejšemu izkopavanju jih je gnala želja, da bi našli zaklade.

Življenje v Pompejih[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Pompejev so se imenovali Oski. Dobra lega je privabila Grke, Samnite, Etruščane in nastalo je rimsko mesto. Na začetku je živelo v Pompejih 3000 prebivalcev. Ob vpadu Rimljanov so zdržali mesto eno leto, kasneje pa so se vdali.

Pompeji so bili v primerjavi z ostalimi rimskimi mesti majhni, vendar so bili zaradi dobrega podnebja ter rastlinstva bolj priljubljeni od Rima. Potres je kasneje porušil mesto do tal, a so ga kasneje obnavljali in se je ponovno razcvetelo. Pompejski forum se je nahajal na zelo ugodnem mestu zaradi prelepega zaliva ter vulkana Vezuva. Najpomembnejši prostor za prebivalce je bila tržnica, ker so bili Pompejci trgovsko zelo razviti, trgovali so predvsem s sadjem ter zelenjavo.

Za Pompejce je bilo tudi značilno, da so zelo skrbeli za svojo higieno. Imeli so svoje terme, tam so imeli kopališče, telovadnico, najzanimivejši del mesta pa so bile vroče kopeli. Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo takrat za tiste čase prava redkost. Pompejci so imeli tudi amfiteater. Sprejel je do 5000 obiskovalcev. V njem so potekali gladiatorski boji. Pompejci so za gradnjo hiš uporabljali apnenčast kamen in lehnjak. Hiše so pokrivali s strešniki. Najznačilnejša hiša je imela atrij ter zunanji vrt, vendar so kasneje hiše postale še prostornejše in bogatejše. Bile so udobne, vendar bilo je hrupno zaradi trgovskih cest. V Pompejih so bile zelo priljubljene tudi pekarne. Pri odkopavanju so v peči odkrili celo star kruh, saj vanjo ni prodrl pepel. Arheologi so se zelo začudili, saj je bil kruh enak kruhu v tistem času — torej 1700 let pozneje! Tudi tkali so veliko, kajti tkanine so bile v tistih časih zelo dragocene. Tkali so na ročnih statvah. Zanimivo je, da so tkanine bolj cenili kot kožuhovino, ki je niso veliko uporabljali. Ko so volili novega vladarja, so stene okrasili z napisi tistega, katerega so volili.

Vesuvius 79 AD eruption Latina.svg

Propad[uredi | uredi kodo]

Leta 62 je Pompeje prizadel potres, a so mesto obnovili, naposled pa je zaradi kopičenja plinov v vulkanu, ki so iskali izhod, a so bili dolga leta prešibki, da bi predrli vulkanov zamašek, sčasoma pritisk tako narasel, da se je sprožil izbruh. Nekega dne je bilo morje zelo razburkano, Vezuv se je sumljivo tresel in oddajal nenavadne zvoke. Tudi živali so se čudno vedle, nato pa je zaradi velikega pritiska para pritisnila na stožec in ga razgnala na majhne kamenčke. Pompejce je pokončal dež majhnih kamenčkov, ki so bruhnili iz vulkana. Štiri kilometre od vulkana je stalo mestece Herkulaenum, vendar so prebivalci imeli srečo, ker so vedeli, da v njihovo smer prihaja gmota blata, prav zaradi tega so se lahko rešili. Večina ljudi je preživela prvih dvanajst ur izbruha. Šele po polnoči je vrsta kamninskih tokov pokopala pod sabo tiste ljudi, ki so bili najbližje vulkanu. Mesti pa sta za nekaj stoletij ostali prekriti z debelim nanosom vulkanskega pepela in lave; Pompejev in Herkulaneuma ni bilo več.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]