Čedad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čedad
Cividale
Občina (comune)
Città di Cividale del Friuli
http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Cividale_del_Friuli&action=history
Čedad is located in Italija
Čedad
Čedad
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°06′N 13°26′E / 46.1°N 13.433°E / 46.1; 13.433Koordinati: 46°06′N 13°26′E / 46.1°N 13.433°E / 46.1; 13.433
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija-Julijska krajina
Pokrajina Videm (UD)
Frazioni Rualis, Grupignano, Rubignacco, Gagliano, Purgessimo, Sanguarzo, Spessa, Carraria, Fornalis, San Giorgio
Upravljanje
 • Župan Stefano Balloch (UDC, Lega Nord, PDL)
Površina
 • Skupno 50 km2
Nadmorska višina 135 m
Prebivalstvo (2007)
 • Skupno 11.547
 • Gostota 230 preb./km2
Demonim Cividalesi
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 33043
Klicna koda 0432
Zavetnik San Donato
Dan 21. avgust
Spletna stran Uradna spletna stran

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich) je mesto v severni Italiji, ob reki Nadiži ali zgodovinski regiji Furlanija in italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.

V rimskih časih je bilo ime mesta Forum Julii. Ko so bili Langobardi dokončno poraženi od Frankov leta 776, je mesto dobilo ime Civitas Austriae, kar pomeni »Mesto na vzhodu«, saj je ležalo v vzhodnem delu frankovskega cesarstva.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Leži v neposredni bližini slovensko-italijanske meje in je 17 km oddaljen od Vidma (Udine). S cesto je preko mejnega prehoda Robič povezan s Kobaridom Ocena populacije je 11.355, od tega kar okrog 30 % Slovencev. Čedad je mesto, ki je središče Beneških Slovencev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvotno keltsko naselje je okoli leta 56 pr. n. št. postal rimska naselbina Forum Julii (tržnica Julius). Čedad je po padcu rimskega imperija najprej pripadal Odoakerju in nato na Ostrogotskemu kraljestvu in bizantinskemu cesarstvu. Po langobardski osvojitvi dela Italije leta 568 postane središče furlanskega vojvodstva. V 7. in 8. stoletju so bili vdori Obrov in Slovanov, medtem ko so je okoli leta 705-720 ob langobardskem obrambnem pasu ustalila romansko-slovenska jezikovna meja. Do 12. stoletja so se gospodarji menjavali, kasneje pa je pripadal karantanskim vojvodam, oglejskim patriarhom, leta 1421 je pripadel Benečanom, sledila je vladavina Habsburžanov (s kratko francosko medigro) in leta 1866 integracija v Kraljevini Italiji. Danes pa je gospodarsko, upravno in cerkveno središče Furlanije. Na razvoj Čedada sta vplivala trgovina med hribovitim in ravninskim svetom, ter bližina pomembnega prehoda med Furlansko ravnino in Soško dolino.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V starem mestnem jedru je omembe vreden trg Piazza del Duomo. Tukaj je Pretorska palača ali Palazzo dei Provveditori Veneti, katere izvedbo pripisujejo Andrea Palladiu in je bila zgrajena med letoma 1565-1586. Od leta 1990 je v njej Narodni arheološki muzej Čedada, v katerem so Reichenauski rokopisi, ki so na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine.

Katedrala Santa Maria Assunta je triladijska dvoranska cerkev. Prva cerkev na tem mestu sega v osmo stoletje, postaviti jo je dal patriarh Callistus. V sredini petnajstega stoletja je bila zaupana Bartolomeu delle Cisterne, ki jo je obnovil v beneškem gotskem slogu. Dela so trajala dlje časa, arhitekt je umrl leta 1480, stavba je ostala nedokončana. Do leta 1502 je velik del propadel. Rekonstrukcija je bila zaupana Pietru Lombardu, ki je zgradil sedanjo katedralo v mešanem slogu beneške, gotske in renesančne arhitekture. Ob koncu osemnajstega stoletja sta arhitekta Giorgio Massari in Bernardina Maccaruzzi izvedla veliko notranjo rekonstrukcijo.

Glavni oltar krasi srednjeveška oltarna podoba, ki jo podaril patriarh Pilgrim II. (1195-1204) in kaže Marijo z Jezusom obdano z nadangeli in številnimi svetniki. Srebrn, delno pozlačen reliefni portret je okoli en meter vidok in dva metra širok pravokotnik, ki visi nad glavnim oltarjem v prezbiteriju. Oltarna podoba je razdeljena na štiri dele: center je triptih, ki prikazuje Marijo kot Božjo Mater (Latin Mater Dei) z otrokom Jezusom v naročju, od leve proti desni sta nadangel Mihael in Gabriel. Triptih obdajata na vsaki strani odseka, kjer je skupno 25 moških in ženskih svetnikov, ki stojijo drug poleg drugega v treh vodoravnih vrstah. Vsi razen Jezusa so opisani z imeni. V spodnjem delu kleči Pilgrim II, označen s spremnim napisom donatorja oltarja. Latinski napis je bil točkovno vgraviran 200 let pred iznajdbo tiska.[1],[2][3]

Ob stolnici je Museo Cristiano, v katerem med drugim hranijo langombardski prestol in Krstilni kamen. Tukaj si tudi freske in sgraffito podobe življenja Langombardov.

V bližini je Mestna hiša zgrajena leta 1565. Pred njo stoji bronast kip Julija Cezarja.

Preko reke Nadiže vodi Hudičev most, znamenitost mesta. Na bregu je obok naslonjen v skalo, znano kot keltski Hypogäum (latinsko Hypogeum, gr. hypógeion iz hypo - "pod" in ge "zemlja", "podzemna jama"), rimska ječa ali langombardski zapor.

Cerkvica Santa Maria v Valle iz 8. stoletja stoji v bližini reke v stari langombardski četrti in je bila morda lagobardska kapela. Zato se imenuje tudi Tempietto Longobardo.

Nad mestom na vzhodu, tik ob slovenski meji, je cerkev Madonna del Monte.

Mesto je znano tudi po vinorodni okolici Collio.

Čedad je mesto v okviru projekta Longobardi v Italiji in je bil junija 2011 vključen na seznam kulturne dediščine UNESCO.[4]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Herbert E. Brekle: Die typographische Herstellungstechnik der Inschriften auf dem silbernen Altaraufsatz im Dom von Cividale, Regensburg 2011
  2. ^ Angelo Lipinsky (1986): „La pala argentea del Patriarca Pellegrino nella Collegiata di Cividale e le sue iscrizioni con caratteri mobili“, in: Ateneo Veneto, Bd. 24, S. 75–80 (78–80)
  3. ^ Walter Koch (Historiker)(1994): „Literaturbericht zur mittelalterlichen und neuzeitlichen Epigraphik (1985−1991)“, Monumenta Germaniae Historica: Hilfsmittel, Bd. 14, München, ISBN 978-3-88612-114-4, S. 213
  4. ^ "Slovenija podpira langobardski Čedad". Primorski dnevnik. 8. januarja 2011. Pridobljeno dne 10. marec 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]