Videmska pokrajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Udine
Italijanska pokrajina Videm
Glavno mesto Videm
Občine Seznam 137 občin
Površina 4.905 km²
Prebivalstvo 531.603 (2006)
Gostota 108
Uradni Jezik Italijanščina, furlanščina
Udine posizione.png

Videmska pokrajina (v italijanskem izvirniku Provincia di Udine [provìnča di ùdine], v furlanščini Provincie di Udin) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina. Meji na severu z Avstrijo, na vzhodu s Slovenijo in Goriško pokrajino, na jugu z Jadranskim morjem ter na zahodu s Pokrajino Pordenone in deželo Benečija.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Videm/Udine, ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Občina Prebivalcev
Videm/Udine 96.750
Codroipo 15.159
Tavagnacco 13.783
Latisana 13.037
Cervignano del Friuli 12.861
Čedad/Cividale del Friuli 11.515
Humin/Gemona del Friuli 11.080
Tolmeč 10.539

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Seznam zaščitenih področij:


Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko najpomembnejši kraj pokrajine je Oglej/Aquileia, eno od najvažnejših arheoloških najdišč v Italiji. V drugem stoletju je bil Oglej glavno mesto rimljanske Desete regije, ki je zavzemala Istro in vse ozemlje današnje Italije do Trenta in Verone, na jugu do reke Pad. V četrtem stoletju, pod Bizantinci, je bilo mesto znano kot deveto po važnosti v cesarstvu. Toda najviše se je povzpelo pod vlado patriarhov. Oglejski patriarhat je kot cerkvena oblast trajal od leta 568 do leta 1751, kot politična enota pa od leta 1077 do leta 1445, ko se je podal Beneški republiki. Gospodoval je ozemlju današnje Furlanije, delno Slovenije in Istre.

Posebno zgodovino je doživelo ozemlje skrajnega vzhoda pokrajine, ki zavzema Nadiške doline (it. Valli del Natisone, v Sloveniji Nadiške doline) in Terske doline (it. Valli del Torre) in je znano pod imenom Beneška Slovenija. Zaradi svoje obmejne lege je to ozemlje že pod Langobardi uživalo posebno avtonomijo v zameno za stalno vojaško pripravljenost: prebivalstvo je bilo oproščeno tlake in davkov, imelo je svoja sodišča, a se ni smelo odseliti. To stanje je ostalo nespremenjeno tudi pod patriarhatom in nato pod Beneško republiko, a se je bistveno spremenilo pod Habsburžani, ki so deželo upravno izenačili z ostalimi posestvi. Ko so leta 1866 prišli na oblast Italijani, so področje, prav zaradi polpretekle zgodovine, opredelili kot "politično nezanesljivo" in uvedli so najstrožjo italijanizacijo sicer slovenskega prebivalstva. Fašizem je stanje še poslabšal. Zaradi političnega dogajanja in predvsem zaradi popolne odsotnosti direktnih prometnih zvez z današnjo Slovenijo, slovenska manjšina ni prejela dovolj podpore s strani matične države. To je privedlo do jezikovne izolacije in do nastanka samostojnega slovenskega narečja, ki je popolnoma različno od goriškega in tržaškega in močno odstopa od uradne slovenščine. Razen prizadevanj lokalnega časopisa Matajur, to narečje ni bilo preučeno; danes ga govorijo večinoma le starejši ljudje.

Jezikovne manjšine[uredi | uredi kodo]

V Videmski pokrajini so priznane manjšine, ki govorijo furlansko, slovensko in nemško. Furlanščina je zaščitena v 126 občinah, slovenščina v 15 občinah, nemščina v 5 občinah. Pokrajinski svet je dne 26. aprila 2001 določil zaščito slovenščine v sledečih občinah:

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]