Sassari (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Sassari
Italijanska pokrajina Sassari
Glavno mesto Sassari
Občine Seznam 66 občin
Površina 4.218 km²
Prebivalstvo 336.081 (2008)
Gostota 78
Sassari posizione.png

Pokrajina Sassari (v italijanskem izvirniku Provincia di Sassari [provìnča di Sàsari], v sardinščini Provintzia de Tatari [provìncja de tàtari]), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija. Zavzema tudi otok Asinara. Meji na severu in na zahodu s Sardinskim morjem, na vzhodu s pokrajino Olbia - Tempio in na jugu s pokrajinama Oristano in Nuoro.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Sassari, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Sassari 130.202
Alghero 40.896
Porto Torres 22.289
Sorso 14.678
Ozieri 11.041

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Elefantenfels01.jpg

Ena od zanimivosti pokrajine je Skalnati slon, to je velika skala, ki so jo vetrovi v teku stoletij izoblikovali, da je danes podobna slonu z zelo naravno obliko glave in rilca. Razen naravne zanimivosti je to tudi arheološko najdišče. V "trupu" slona je namreč izkopana ena od mnogih grobnic, ki jih tu imenujejo domus de janas, dobesedno stanovanje čarovnic. Po mnenju arheologov so te grobnice nastale med četrtim in tretjim tisočletjem pr. n. št.

Glavna zaščitena področja v pokrajini so:

Glej tudi Naravne vrednote Sardinije.

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Mirovna pogodba v Utrechtu, ki je leta 1713 zaključila vojno za špansko nasledstvo, je dodelila Sardinijo Avstriji, a že leta 1720 je otok prešel pod Savojce. Sardinci, ki so že avstrijsko nadoblast težko prenašali, so se Savojcem naravnost uprli. Po dolgoletnem podložništvu Aragoncem in Špancem so hoteli neodvisnost in ne samo samostojno kraljevino. Proti koncu stoletja je prišlo do prave ljudske vstaje, ki so se je udeležili tisoči domačinov. Višek upora je bilo slovesno vkorakanje revolucionarjev v Sassari, največje mesto otoka, kar so ljudje naivno sprejeli kot poraz monarhije. Kar pa še zdaleč ni držalo. Savojci so upor s silo zadušili in čeprav so se jim skupine nezadovoljnežev upirale vse do združenja z ostalo Italijo (1861), je vsak protest ostal brez učinka.

Viri[uredi | uredi kodo]