Olbia - Tempio

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Olbia-Tempio
Italijanska pokrajina Olbia - Tempio
Glavno mesto Olbia in Tempio Pausania
Občine Seznam 26 občin
Površina 3.397 km²
Prebivalstvo 154.019 (2008)
Gostota 45
Olbia Tempio posizione.png

Pokrajina Olbia - Tempio (v italijanskem izvirniku Provincia di Olbia-Tempio [provìnča di òlbja tèmpjo], v sardinščini Provintzia de Terranoa-Tempiu [provìncja de teranòa tèmpju]), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija. Zavzema tudi Magdalensko otočje, Otočje Mortorio in Otočje Tavolare. Meji na severu s Sardinskim morjem, na vzhodu s Tirenskim morjem, na jugu s pokrajino Nuoro in na zahodu s pokrajino Sassari.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavni mesti sta Olbia in Tempio Pausania, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Olbia 54.095
Tempio Pausania 14.239
Arzachena 12.863
La Maddalena 11.674
Santa Teresa di Gallura 5.176

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Osrednji del pokrajine se imenuje Gallura in je gorato področje granitskega značaja. Na jugu sega do gorovja Limbara, ki loči ta del otoka od ostalih pokrajin tudi v geološkem smislu, saj je Gallura povsem enaka bližnji Korziki. Tudi izkopanine pričajo, da je bilo tod naseljeno samostojno ljudstvo, ki je imelo stike s Korziko in ne z notranjostjo. Neprijazna geološka podoba ozemlja je celo pripomogla, da se je tod razvila "zamrznjena kultura", kot izvedenci imenujejo kulture, ki so ostale nespremenjene dolgo časa, v tem primeru od tretjega tisočletja pr. n. št. do polovice prvega tisočletja našega štetja.

Glavni zaščiteni področji v pokrajini sta:

Glej tudi Naravne vrednote Sardinije

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Proti koncu osemnajstega stoletja je iz Genove priplula na ribiškem čolnu družina Bertoleoni, ki se je naselila na otoku Tavolari. Ko je kralj Karel Albert Savojski nekoč obiskal otok, se mu je Bertoleoni predstavil kot "kralj otoka", kar je Karel Albert prezrl. Nasprotno tega ni prezrla njegova žena Viktorija, ki je malo kraljevino uradno priznala. Ko je v začetku devetnajstega stoletja italijanska vlada hotela priključiti otok državi, tega ni mogla storiti, ker je bil uradno otok Tavolara suverena kraljevina, ki jo je bila medtem priznala celo vlada Združenega Kraljestva. Leta 1886 je mala kraljevina postala republika. Danes je ozemlje del Italijanske republike. Sin poslednjega kralja je italijanski državljan, lastnik restavracije z imenom "Pri kralju Tavolare".

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Istituto Nazionale di Statistica
  • Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
  • Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
  • La civiltà in Sardegna nei secoli, ERI 1972