Matera (pokrajina)
| Glavno mesto | Matera |
| Občine | Seznam 31 občin |
| Površina | 3.446 km² |
| Prebivalstvo | 203.805 (2008) |
| Gostota | 59 |
 |
|
Pokrajina Matera (v italijanskem izvirniku Provincia di Matera [provìnča di matèra]) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljata italijansko deželo Bazilikata. Meji na severu z deželo Apulija, na vzhodu z Jonskim morjem, na jugu z deželo Kalabrija in na zahodu s pokrajino Potenza.
Vsebina |
Večje občine [uredi]
Glavno mesto je Matera, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):
| Občina | Prebivalcev |
|---|---|
| Matera | 60.317 |
| Pisticci | 17.920 |
| Policoro | 16.039 |
| Bernalda | 12.193 |
| Montescaglioso | 10.114 |
Naravne zanimivosti [uredi]
Novembra 2003 je Ministrski Svet odločil, da je področje Terzo Cavone v občini Scanzano Jonico edino v Italiji, kjer je dovoljeno zbiranje radioaktivnih odpadkov druge in tretje kategorije. Odločitev je povzročila množični protest prebivalstva, ki je privedel do ponovne preučitve problema. Ugotovljeno je bilo, da je zadevno področje vključeno v seznam ozemelj z visoko potresno nevarnostjo, zaradi česar ni primerno za odlagališče nevarnih odpadkov, posebno tudi zaradi neposredne bližine morja, ki bi utegnilo v primeru potresa pronicati v teren. Zato je bil sklep Ministrskega Sveta preklican.
Seznam zaščitenih področij v pokrajini:
- Narodni park Pollino (Parco nazionale del Pollino)
- Krajinski park Chiese rupestri del Materano (Parco archeologico storico naturale delle Chiese rupestri del Materano)
- Krajinski park Gallipoli Cognato - Piccole Dolomiti Lucane (Parco naturale di Gallipoli Cognato - Piccole Dolomiti Lucane)
- Naravni rezervat Monte Croccia (Riserva naturale Monte Croccia)
- Naravni rezervat Marinella Stornara (Riserva naturale Marinella Stornara)
- Naravni rezervat Metaponto (Riserva naturale Metaponto)
- Naravni rezervat San Giuliano (Riserva regionale San Giuliano)
- Naravni rezervat Bosco Pantano di Policoro (Riserva naturale orientata Bosco Pantano di Policoro)
Zgodovinske zanimivosti [uredi]
Značilnost ozemlja so "gravine", ki so kraške depresije v obliki globokih sotesk. Najbolj znana je gravina, v kateri se nahaja samo mesto Matera, na čigar strmih pobočjih so hiše, cerkve in komercialne stavbe sezidane ena nad drugo, tako da je streha spodnjega objekta dvorišče ali vhod zgornjega. Bivalni prostori so potem vklesani v notranjost hriba. Ta oblika gradnje je zgodovinsko zelo stara, saj izvedenci smatrajo, da izvirajo nekatere globoko izkopane sobe še iz prazgodovinskih jam, ki so služile tedanjemu prebivalstvu za zatočišče. Področje je bilo dejansko neprestano zasedeno od paleolitika dalje in prvotne jame so se skozi tisočletja le širile v globino in podaljševale navzven s svojevrstno gradnjo, kjer so se "spodnji" prebivalci sporazumevali z "zgornjimi" za prizidek, ki je bil enim nova soba, drugim pa nov balkon, pri čemer je bil gradbeni material navadno pridobljen samo s kopanjem v notranjost. Današnja podoba Matere nudi enkratni pregled zgodovine stavbarstva skozi devet tisočletij.
Viri [uredi]
- Istituto Nazionale di Statistica
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
