Matera (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Matera
Italijanska pokrajina Matera
Glavno mesto Matera
Občine Seznam 31 občin
Površina 3.446 km²
Prebivalstvo 203.805 (2008)
Gostota 59
Matera posizione.png

Pokrajina Matera (v italijanskem izvirniku Provincia di Matera [provìnča di matèra]) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljata italijansko deželo Bazilikata. Meji na severu z deželo Apulija, na vzhodu z Jonskim morjem, na jugu z deželo Kalabrija in na zahodu s pokrajino Potenza.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Matera, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Matera 60.317
Pisticci 17.920
Policoro 16.039
Bernalda 12.193
Montescaglioso 10.114

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Novembra 2003 je Ministrski Svet odločil, da je področje Terzo Cavone v občini Scanzano Jonico edino v Italiji, kjer je dovoljeno zbiranje radioaktivnih odpadkov druge in tretje kategorije. Odločitev je povzročila množični protest prebivalstva, ki je privedel do ponovne preučitve problema. Ugotovljeno je bilo, da je zadevno področje vključeno v seznam ozemelj z visoko potresno nevarnostjo, zaradi česar ni primerno za odlagališče nevarnih odpadkov, posebno tudi zaradi neposredne bližine morja, ki bi utegnilo v primeru potresa pronicati v teren. Zato je bil sklep Ministrskega Sveta preklican.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Stari del mesta Matera

Značilnost ozemlja so "gravine", ki so kraške depresije v obliki globokih sotesk. Najbolj znana je gravina, v kateri se nahaja samo mesto Matera, na čigar strmih pobočjih so hiše, cerkve in komercialne stavbe sezidane ena nad drugo, tako da je streha spodnjega objekta dvorišče ali vhod zgornjega. Bivalni prostori so potem vklesani v notranjost hriba. Ta oblika gradnje je zgodovinsko zelo stara, saj izvedenci smatrajo, da izvirajo nekatere globoko izkopane sobe še iz prazgodovinskih jam, ki so služile tedanjemu prebivalstvu za zatočišče. Področje je bilo dejansko neprestano zasedeno od paleolitika dalje in prvotne jame so se skozi tisočletja le širile v globino in podaljševale navzven s svojevrstno gradnjo, kjer so se "spodnji" prebivalci sporazumevali z "zgornjimi" za prizidek, ki je bil enim nova soba, drugim pa nov balkon, pri čemer je bil gradbeni material navadno pridobljen samo s kopanjem v notranjost. Današnja podoba Matere nudi enkratni pregled zgodovine stavbarstva skozi devet tisočletij.

Viri[uredi | uredi kodo]