Cuneo (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Cuneo
Italijanska pokrajina Cuneo
Glavno mesto Cuneo
Občine Seznam 250 občin
Površina 6.903 km²
Prebivalstvo 576.932 (2007)
Gostota 84
Cuneo posizione.png

Pokrajina Cuneo (v italijanskem izvirniku Provincia di Cuneo, izg. Provinča di Kùneo) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont. Meji na severu s pokrajino Torino, na vzhodu s pokrajino Asti, na jugu z deželo Ligurija in na zahodu s Francijo.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Cuneo, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Mesto Prebivalcev
Cuneo 54.914
Alba 30.083
Bra 28.819
Fossano 24.198
Mondovì 22.068
Savigliano 20.456
Saluzzo 16.153
Borgo San Dalmazzo 11.000

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V enajstem stoletju sta se za ozemlje današnje pokrajine Cuneo prepirala škof mesta Asti in markiz mesta Saluzzo [salùco]. Nekateri kmetje, ki so se hoteli otresti njihove nadvlade, so si poiskali odročen kraj in leta 1198 ustanovili svobodno komuno. Ta "odročen kraj" je bila končnica ozemlja, ki leži med rekama Stura in Gesso in ki ima obliko zagozde med vodami. Komuna se je zato poimenovala Pizzo di Cuneo, kar pomeni dobesedno špica zagozde. To je bil zametek današnjega glavnega mesta pokrajine, Cuneo, ki torej pomeni Zagozda.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Prvi alpski predor med Italijo in Francijo je bil ročno izkopan leta 1480. Imenuje se Buco di Viso (= Luknja v Monvizu), nahaja se na višini 2882 metrov nadmorske višine, je 75 m dolg, 2 m visok in 3 m širok. Zgraditi ga je dal Ludvik II., markiz mesta Saluzzo, da bi skrajšal pot do Francije in s tem pospešil trgovske zveze. Predvsem je bil potreben za redno oskrbovanje pokrajine s soljo, saj so bili alpski prelazi večkrat zaprti zaradi snega. Razen tega so bile mitnine na prelazih tako visoke, da se je podvig tudi ekonomsko splačal. To je bilo posredno potrjeno, ko je leta 1588 pokrajina prišla pod Savojce, ki so imeli nadzor nad prelazi in so zato predor kar zaprli, da ne bi delal konkurence. Danes je Luknja še vedno prehodna, peš seveda.

Viri[uredi | uredi kodo]