Brescia (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Brescia
Italijanska pokrajina Brescia
Glavno mesto Brescia
Občine Seznam 206 občin
Površina 4.784 km²
Prebivalstvo 1.202.260 (2007)
Gostota 251
Brescia posizione.png

Pokrajina Brescia (v italijanskem izvirniku Provincia di Brescia [provìnča di brèša]) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajino Sondrio, na vzhodu z deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje, na jugu s pokrajinama Mantova in Cremona ter na zahodu s pokrajino Bergamo.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Brescia, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):

Mesto Prebivalcev
Brescia 192.164
Desenzano del Garda 25.646
Lumezzane 24.049
Montichiari 20.557
Palazzolo sull'Oglio 18.864
Chiari 18.046
Ghedi 16.785
Rovato 14.354

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Dolina Val Trompia, ki leži v središču pokrajine, je bila že od nekdaj znana po rudnikih železa in starodavnih železarnah. Vzporedno z njimi se je razvila tudi fina železarska obrt, ki je pripomogla k slovesu mečev in sabelj iz teh krajev, v šestnajstem stoletju tudi najlažjih puškinih cevi. Prav ti rudniki in z njimi povezana izdelava orožja so pripomogli k srednjeveškemu pomenu mesta Brescia, pa tudi k poznejšemu razvoju njegove metalurške in strojne industrije. Danes so rudniki zaprti in delno opremljeni kot muzej. Tudi o bogati industrijski dejavnosti, ki je bila z njimi povezana, je na razpolago več muzejev in zgodovinskih spomenikov.

V pokrajini sta zaščiteni področji

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V treh letih od Campoformijskega sporazuma (1797) do priključitve Napoleonovi italijanski republiki (1802) je ozemlje nihalo med samostojnostjo in pripadnostjo Francozom. Zanimivo je, da je prav v tej dobi politične negotovosti Brescia razvila moderno zdravstveno organizacijo, ki je bila pozneje zgled raznim italijanskim mestom. Že leta 1797 sta bili na primer ustanovljeni v okviru mestne bolnišnice dve sekciji (moška in ženska) umobolnice, kar je bilo za tiste čase izredna novost, saj se umsko prizadeti niso smatrali za ozdravljive bolnike.

Viri[uredi | uredi kodo]