Campoformijski mir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Campoformijski mir je bil podpisan 17. oktobra 1797 med Napoleonom Bonapartejem in grofom Ludvikom von Cobenzlom kot predstavnikoma Francije in Avstrije. Zaznamoval je propad Prve koalicije, zmagovito sklenitev Napoleonovih bojnih pohodov v severni Italiji in konec prve faze napoleonskih vojn.

Sporazum je določal prenos Avstrijske Nizozemske (današnja Belgija in Luksemburg) v roke Francozov. Ozemlje Beneške republike je bilo razdeljeno med dve državi: Jonsko otočje in posesti v Albaniji je dobila Francija, Benečija, Istra, Dalmacija in Boka Kotorska pa so bili predani Avstriji. Avstrija je priznala Cisalpinsko republiko in novoustanovljeno Ligursko republiko, oblikovano na področju predhodne Genovske republike.

Sporazum je prav tako vseboval tajne klavzule o razdelitvi ozemelj, po katerih bi se Francoska republika razširila do svojih »naravnih« meja in čez (severovzhodna meja na Renu, Piemont in Lombardija).

Sporazum je bil sestavljen in podpisan po petih mesecih pogajanj, temeljil pa je na določbah začasnega leobenskega miru, sklenjenega aprila 1797.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]