Angleščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Angleščina
English
Izgovorjava /ˈɪŋɡlɪʃ/[1]
Področje (glej spodaj)
Število maternih govorcev 359 milijonov  (2010)[2]
drugi jezik: 375 milijonov[3]
Jezikovna družina
Zgodnejše oblike
Pisava latinica (angleška abeceda)
angleška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik 54 držav
27 nesuverenih entitet
Jezikovne kode
ISO 639-1 en
ISO 639-2 eng
ISO 639-3 eng
Linguasphere 52-ABA
Anglospeak.svg
     Države kjer je angleščina uradni ali de facto uradni jezik, ali narodni jezik, in je govorjen kot materni jezik večine populacije      Države kjer je angleščina uradni jezik, toda ni primarni jezik
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije. Kot »prvi« (materni) jezik je bila s približno 402 milijonoma ljudi v letu 2002 tretja na svetu, zaradi vojaškega, ekonomskega, znanstvenega, političnega in kulturnega vpliva Združenega kraljestva, nato pa še Združenih držav Amerike pa je postala lingua franca sodobnega časa.[4]

Geografska porazdelitev[uredi | uredi kodo]

Angleščina je prvi jezik v naslednjih državah: Avstralija (avstralska angleščina), Bahami, Barbados (karibska angleščina), Bermuda, Gibraltar, Gvajana, Jamajka (jamajška angleščina), Nova Zelandija (novozelandska angleščina), Antigva, Saint Kitts in Nevis, Trinidad in Tobago, Združeno kraljestvo (britanska angleščina) in Združene države Amerike (ameriška angleščina).

Je tudi eden od glavnih jezikov v državah: Belize (s španščino), Kanada (s francoščino), Dominika, Saint Lucia in Saint Vincent in Grenadine (s francosko kreolščino), Irska (z irščino), Singapur (z malajščino, mandarinščino, tamilščino in drugimi azijskimi jeziki) in Republika Južna Afrika (vendar se zulujščina, xhosa, afrikaans in severni soho bolj govorijo). Je tudi najbolj pogosto uporabljan neuradni jezik v Izraelu.

Angleščina je uradni jezik, ki pa ni domoroden, v naslednjih državah: Kamerun, Fidži, Mikronezija, Gana, Gambija, Hong Kong, Indija, Kiribati, Lesoto, Liberija, Kenija, Namibija, Nigerija, Malta, Marshallovi otoki, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Filipini, Salomonovi otoki, Samoa, Sierra Leone, Svazi, Tanzanija, Zambija in Zimbabve.

Angleščina je najpogosteje uporabljani jezik Evropske Unije. Čeprav so načeloma vsi uradni jeziki EU enakopravni, so številni delovni dokumenti dostopni le v enem jeziku, najpogosteje v angleščini.

Angleščina je najbolj razširjen »drugi« in »učeni« jezik na svetu, in kot tak, po mnenju mnogih jezikoslovcev, ne predstavlja več izključno kulture »domorodnih govorcev angleščine«, pač pa je jezik, ki vsrkava poglede vseh svetovnih kultur, ko njegova raba raste. Spet drugi trdijo, da je njegova potencialna raba kot sredstvo za sporazumevanje bolj omejena. Angleščina je jezik, ki se ga kot tuji jezik najpogosteje učijo v Evropi (32,6 %) in na Japonskem, sledijo pa mu francoščina, nemščina in španščina.

Pisava[uredi | uredi kodo]

Angleščino zapisujemo v latinični pisavi, ki je v 9. stoletju nadomestila anglo-saksonske rune. Sodobna angleška abeceda vsebuje 26 črk latinice: a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, q, r, s, t, u, v, w, x, y in z (vsaka od njih ima tudi veliko ustreznico). Med ostalimi simboli sta danes redki ligaturi æ in œ. Poleg tega so občasno v rabi diakritična znamenja, posebej v izposojenkah iz drugih jezikov (npr. ostrivec v café in exposé), ter preglas, ki označuje, da se sosednja zloga izgovarjata ločeno (kot v besedah naïve in Zoë).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "English Adjective". Oxfordadvancedlearnersdictionary.com. Pridobljeno dne 2013-04-20. 
  2. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
  3. ^ Graddol, David (1997, 2000). "The Future of English? A guide to forecasting the popularity of the English language in the 21st century". The British Council. str. 10. Pridobljeno dne 22 September 2013. 
  4. ^ Smith, Ross (2005). "Global English: gift or curse?". English Today 21 (2): 56. doi:10.1017/S0266078405002075. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]