Papua Nova Gvineja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Papua Niugini
Neodvisna država Papua Nova Gvineja
Zastava Papue Nove Gvineje
GesloEnotnost v raznolikosti
HimnaVstanite, sinovi[1]
Kraljevska himnaBog obvaruj kraljico
Lega Papue Nove Gvineje
Glavno mesto
(in največje mesto)
Port Moresby
9°30′S, 147°07′E
Uradni jeziki angleščina, tok pisin, hiri motu
Demonim Papuánec, Papuánka
Upravljanje Ustavna monarhija
 -  kraljica: Elizabeta II.
 -  generalni guverner: Sir Paulias Matane
 -  predsednik vlade: Sir Michael Somare
Neodvisnost od Avstralije 
 -  avtonomija: 1. decembra 1973 
 -  neodvisnost: 16. septembra 1975 
Površina
 -  skupaj: 462,840 km² (54.
 -  voda (%): 2
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2005: 5.887.000 (104.)
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 14,363 milijarde USD (126.)
 -  na prebivalca: 2418 USD (131.)
HDI (2004) Stagnacija0.523 (srednji) (139.)
Valuta papuanska kina (PGK)
Časovni pas AEST (UTC+10)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+10)
Vrhnja domena (TLD) .pg
Klicna koda +675

Pápua Nôva Gvinêja je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu, severno od Avstralije in zahodno od Salomonovih otokov.

Portugalec Jorge de Meneses je v 16. stoletju raziskal otok in ga imenoval Ilhas dos papuas, kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec Ortiz Retes pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta 1828 je Nizozemska vzhodnoindijska družba zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in Britanci. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali Avstraliji, ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papua Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z Indonezijo poslabšali in 1992 so morali na otok Bougainville poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Never more to rise". The National (6. februar 2006) (v angleščini). Pridobljeno dne 23. avgusta 2007.