Gvajana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Co-operative Republic of Guyana
Zastava Gvajane Coat of arms of Guyana.svg
Nacionalno geslo: One People, One Nation, One Destiny (angleško: »Eno ljudstvo, en narod, ena usoda«)
Umestitev Gvajane v Južni Ameriki
Uradni jezik angleščina
Glavno mesto Georgetown
Predsednik Bharrat Jagdeo
Predsednik vlade Sam Hinds
Površina
 - Skupno
 - % voda
81. na svetu
214.970 km²
8,4 %
Prebivalstvo
 - Skupno (2002)
 - Gostota
156. na svetu
697.181
3,2/km²
Neodvisnost
 - Datum
od Združenega kraljestva
26. maj 1966
Valuta gvajanski dolar
Časovni pas UTC-4
Državna himna Dear Land of Guyana, of Rivers and Plains (Draga gvajanska dežela, polna rek in planjav)
Vrhnja internetna domena .GY
Nacionalna klicna koda 592

Republika Gvajana je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (amerindijanska beseda, ki pomeni dežela mnogih voda) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo. Glavno mesto Gvajane je Georgetown.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Gvajana se nahaja na severni obali Južne Amerike. Meji s tremi državami: Venezuelo (na zahodu), Brazilijo (na jugu) ter Surinamom (na vzhodu). Celotna kopenska površina Gvajane meri 214,969 kv km od katerih je 196,849 kv km kopnega in 18,120 kv km vode. Gvajana meji na severu tudi Z Atlantskim oceanom in ima torej tudi 459 km obale. Podnebje je v Gvajani tropsko. Skozi celo leto sije sonce razen v dveh deževnih obdobjih (maj-avgust; september-januar). Temperature so večinoma visoke, vreme pa vlažno. Gvajana je 3. najmanjša država v Južni Ameriki ob Surinamu in Urugvaju. Ozemlje je vglavnem sestavljeno iz planot in velikih travnikov, na jugu dobimo tudi savano. Najvišja točka v Gvajani je Mount Roraima 2,835 m. Naravni viri ki jih ima Gvajana so boksit, zlato in diamanti. Ražširjen je tudi ribolov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gvajano so prvi obljudili Aruaki in Karibi. Evropejci so prvič zagledali to območje v tretjem potovanju K. Kolumba in raziskovano je bilo v 16. stoletju. V 17. stoletju je Nizozemska na tem predelu Južne Amerike ustanovila tri kolonije: Esekvibo, Berbiče in Demerara. Na začetku 19. stoletja je te tri kolonije prejela Velika Britanija in takole so današnji Gvajani nadeli ime Britanska Gvajana. To območje je znano tudi zaradi sužnjev (Maroon), ki so se pred gospodarji zatekali v gozdove in se mešali z Indiosi. Po ukinitvi suženjstva, so se Maroon naseljevali v mesta in, ker ni bilo več delovne sile na plantažah, so v njih zaposlili Evropejce, Kitajce in posebno Indijce. Venezuela je od leta 1889 zahtevala zase približno polovico današnjega ozemlja Gvajane. Leta 1966 je Gvajana postala neodvisna, čeprav je ostala v skupini "Commonwealth". V letih po osvoboditvi sta bodisi Zda ko V.Britanija močno uplivali na notranjo politiko države.

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

Ekonomija v Gvajani sloni večinoma na kmetijstvu, ribolovu in predelavanju naravnih bogastvev kot zlato in minerali. Pomanjkliva pa je v storitvah in infastukturah. Zadnji podatki nam povejo, da BDP šteje $3.082 bilijonov. Primarni sektor, ki v glavnem obdeluje sladkor, riž, olje, ribe, znaša 24 % državnega BDP-ja. Sekundarni pa, ki, kot že prej omenjeno, se v glavnem ukvarja z naravnimi bogastvi kot zlato, minerali pa še aluminijem, djamanti, znaša 23,6 % BDP-ja. Kljub svetovni gospodarski krizi, se je gvajanski bruto domači proizvod povečal za 3,6 % in pričakujemo si, da bo še dalje tako napredoval. Toda spomniti si moramo, da je državna inflacija pri zadnjih podatkih dosegla 12,3 % in, da je brezdelje prizadelo kar 9,1 % prebivalstva.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]