Bolivija
|
|
|||
| Nacionalno geslo: - | |||
![]() |
|||
| Uradni jeziki | španščina, kečuanščina in ajmarščina | ||
| Glavno mesto | Sucre¹ | ||
| Predsednik | Evo Morales | ||
| Površina - Skupno - % voda |
27. na svetu 1.098.580 km² 1,4 % |
||
| Prebivalstvo - Skupno (julij 2000) - Gostota |
85. na svetu 8.586.443 8/km² |
||
| Neodvisnost - Datum |
od Španije 6. avgust 1825 |
||
| Valuta | bolivijski boliviano | ||
| Časovni pas | UTC-4 | ||
| Državna himna | Bolivianos, el hado propicio | ||
| Vrhnja internetna domena | .BO | ||
| Nacionalna klicna koda | 591 | ||
| (1) La Paz je sedež vlade, Sucre je uradno glavno mesto. |
|||
Republika Bolivija je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Na delu južno ameriške celine, kjer leži današnja Bolivija, so bile prisotne razne kulture že pred 15.000 do 20.000 leti. Najpomembnejši sta bili Tiwanaku, ki se je začela razvijati že v 2. stoletju pr. Kr. in Inki, ki so vladali v 15. stoletju po Kr. Poleg tega so se pr. n. št. tam razvile tudi nekatere manjše kulture, med drugimi Lomas, Moxos in Baures.
V šestnajstem stoletju so Inke premagali španski kolonialisti in prvotne prebivalce izrinili na rob družbe in v suženjstvo. Država je bila znana po rudnem bogastvu, ki pa je bilo proti koncu sedemnajstega stoletja že precej izrabljeno.
Bolovija se je od Španije odcepila leta 1825. Od leta 1828 do leta 1900 je bila Bolivija v vojni s Perujem, Čilom, Paragvajem in Brazilijo. Vojnse so bojevali zaradi meje in zaradi surovin, predvsem kavčuka – vojna za pokrajino Acre, v kateri sta se Bolivija in Peru spopadla proti Čilu, je potekala med leti 1899 im 1900. Zaradi poraza v tej vojni in mirovnih pogodb, ki jih je bila bolivijska vlada prisiljena podpisati, je Bolivija izgubila svoj dostop do morja. Bolivija ni sodelovala v prvi svetovni vojni, ampak je povzročila konflikt s Paragvajem, t. i. vojno Chaco (1932 – 1935). Čeprav je bil Paragvaj šibkejši, je Bolivija to vojno izgubila. S tem porazom je izgubila ozemlje Chaco na jugozahodu države.
[uredi] Fizični opis
Bolivija je južnoameriška država, ki se nahaja na centru subkontinenta in nima dostopa na morje. Bolivija ima dva različna geografska prostora: območje tropskih gozdov, ki zavzemajo večji del države in visoko gorovje Andi na jugozahodu. Na dveh tretjinah tropskega ozemlja imamo tropske nižine, pritoka reke Amazonke in reke Rio de la Plata. To ogromno površino (kar 700.000 km²) prekrivajo tropski, monsunski, deževni in suhi pragozdovi. Poleg tega je v Boliviji najobširnejši suhi pragozd na svetu. Okoli 250.000 km² je prekritih s savanami. V Boliviji so tudi ogromna amazonska jezera. Na zahodnem delu države se nahajata dve gorski verigi: Cordillera Occidental in Cordillera Oriental. Veliko vrhov presega 6000 m, najvišji v državi pa so Sajama (6.542 m), Illampu (6.421 m) in Illimani (6.402 m).
[uredi] Demografija
Bolivija ima 9.775.246 milijonov prebivalcev, pri čemer je letna rast prebivalstva 1,772% in srednja starost 21,9 let. Stopnja urbaniziranosti je srednje visoka, saj okoli 66 % ljudi živi v mestih.
Je etnično razgibana država: največ je kečuancev (30 %) in mestizov (30 %), manj pa ajmarcev (25 %) in belcev (15 %). Uradni in najbolj razširjeni jeziki so španščina, ki jo govori 60,7 % prebivalcev, kečuanščina – 21,1 % in ajmarščina – 14,6 %. Bolivija ima dobro razvito šolstvo, kar botruje nekaj več kot 85 % pismenosti. Država investira v šolstvo 6,4 % celotnega BDP-ja, kar je relativno visok odstotek.
[uredi] Politika
Bolivija je republika z glavnim mestom Sucre. Razdeljena je na 9 dežel: Beni, Chuquisaca, Cochabamba, La Paz, Oruro, Pando, Potosi, Santa Cruz in Tarija. Predsednik države je Evo Morales, ki je na tem položaju od 22. januarja 2006.
[uredi] Infrastruktura v Boliviji
Bolivija ima 952 letališč, od katerih pa jih ima le 16 urejeno pristajalno progo. Da bi izkoristila velike zaloge naravnih bogastev, plina in nafte, je Bolivija zgradila 5.192 km plinovodov in 2.488 km oleoduktov. Država razpolaga tudi z 3.504 km železniške proge, kar pomeni, da je slednja dobro razvita. V Boliviji je tudi 62.479 km cest, od katerih jih je le malo asfaltiranih (3.749 km), ostale so makadamske, kar kaže na slabo razvito cestno omrežje. Bolivija ima veliko število plovnih in trgovskih morskih poti – kar 10.000 in je 13. na svetu. Glavno bolivijsko pristanišče je Puerto Aguirre.
[uredi] Ekonomija
Bolivija spada med najrevnejše in najmanj razvite države Južne Amerike. BDP na prebivalca znaša $4,600 letna rast pa je 2,8$. 40 % prebivalstva je zaposlenih v primarnem sektorju, 17 % v sekundarnem in 43 % v terciarnem. Stopnja nezaposlenosti v državi je 8,5 %, kar 60 % prebivalstva pa živi pod pragom revščine. Najvažnejši pridelki so kava, bombaž, koruza, riž in krompir.
[uredi] Turizem
Bolivija je turistično precej razvita država, glavne turistične znamenitosti v državi pa so:
- Andi
- Isla del Sol in Isla de la Luna (špansko Otok Sonca in Otok Lune) na jezeru Titikaka
- Amazonka
- La Paz
[uredi] Kultura
Bolivijska kultura izvira iz španske in indijanske kulture in tradicije.
[uredi] Glasba
Bolivijska narodna glasba je še zmeraj prisotna, predvsem na področju Andov igrajo glasbo na festivalih in plesih. Glasba temelji na nekaterih posebnih glasbilih (siku, tarka, quena, pinkillo, charango) in na bobnih.
[uredi] Šport
Najpopularnejši šport v Boliviji je nogomet. Glavne bolivijske nogometne ekipe so Club San Josè in Oruro Royal iz mesta Oruro, Club Bolivar in The Strongest iz La Paza, Club Jorge Wilstermann in Club Aurora iz Cochabambe ter Blooming in Oriente Petrolero iz mesta Santa Cruz.
[uredi] Umetnost
Iz časov pred prihodom evropejcev so se ohranile številne pomembne arheološke najdbe. Najpomembnejše med temi so ruševine, nakit iz zlata in srebra, lončevina in vezenine številnih različnih plemen. Po prihodu španskih zavojevalcev sta se pričeli kulturi mešati in nastal je specifičen umetniški slog, imenovan Mestizo barok[1], ki ga uvrščamo v Barok. Tipični primeri izdelkov iz tega obdobja so cerkve, slike z religioznimi vsebinami, skulpture, rezbarije in vezenine. Najbolj znani umetniki 20. stol. so kiparka Marina Núñez del Prado in slikarja Enrique Arnal ter Alfredo Laplaca.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Opombe
- ^ Spanish Abroad - Painting, sculpture, art and architecture of Bolivia. Pridobljeno dne 6.9.2011.
[uredi] Viri
- Bolivija na infoplease.com (v angleščini)
[uredi] Zunanje povezave
- Bolivija na lonelyplanet.com (v angleščini)
| Wikislovar vsebuje članek o temi: Bolivija |
Argentina | Bolivija | Brazilija | Čile | Ekvador | Falklandski otoki | Francoska Gvajana | Gvajana | Kolumbija | Paragvaj | Peru | Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki | Surinam | Urugvaj | Venezuela
|
|||||
