Amazonka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Amazonka
Amazonka - Zemljevid s prikazanim potekom Amazonke, najpomembnejših pritokov in približno površino porečja
Zemljevid s prikazanim potekom Amazonke, najpomembnejših pritokov in približno površino porečja
Izvir Nevado Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv Atlantski ocean
Države porečja Brazilija (62,4 %), Peru (16,3 %)
Bolivija (12,0 %), Kolumbija (6,3 %)
Ekvador (2,1 %)
Dolžina 6.400 km, po novejših merjenjih 6.800 km
Nadmorska višina izvira 5597 m
Povprečni pretok 219.000 m³/s
Površina porečja 6.915.000−7.050.000 km²


Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu,[1] za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca. 100 km daljša od Nila.[2][3]

Porečje Amazonke je največje porečje na svetu; pokriva kar sedem milijonov km², kar je približno ena petina celotnega rečnega sistema na svetu. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih. Največji del njenega porečja zajema Brazilijo, Peru in Kolumbijo, del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih. Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km. V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m. Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede »Amacunu«, ki pomeni bučanje vode.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Amazon River". Britannica.com. 2013. Pridobljeno dne 25. 8. 2013. 
  2. ^ "Amazon Longer Than Nile River, Scientists Say". National Geographic News. 18. 6. 2007. Pridobljeno dne 25. 8. 2013. 
  3. ^ "Amazon river 'longer than Nile'". BBC News. 16. 6. 2007. Pridobljeno dne 25. 8. 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]