Kolumbija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
República de Colombia
Zastava Kolumbije Coat of arms of Colombia.svg
Nacionalno geslo: Libertad y Orden
(špansko »Svoboda in red«)
LocationColombia.svg
Uradni jezik španščina
Glavno mesto Bogota
Predsednik Juan Manuel Santos
Površina
 - Skupno
 - % voda
25. na svetu
1.138.910 km²
8,8 %
Prebivalstvo
 - Skupno (2003)
 - Gostota
28. na svetu
44.531.434
36/km²
Neodvisnost
 - Razglašena
 - Priznana
od Španije
20. julij 1810
7. avgust 1819
Valuta kolumbijski peso
Časovni pas UTC-5
Državna himna Oh Gloria Inmarcesible!
Vrhnja internetna domena .CO
Nacionalna klicna koda 57

Republika Kolumbija je obmorska država v severozahodni Južni Ameriki. Na severu meji na Karibsko morje, na vzhodu na Venezuelo, na jugovzhodu na Brazilijo, na jugu na Peru in Ekvador ter na zahodu na Panamo in Tihi ocean. Ime je dobila po raziskovalcu Krištofu Kolumbu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina neodvisne republike Kolumbije se začne po osamosvojitvi od Španije novembra leta 1811. Od leta 1499, ko so je bilo ozemlje današnje Kolumbije prvič raziskano, pa vse do leta 1810 so ta prostor upravljali Španci. 20. julija leta 1810 so meščani mesta Santa Fe De Bogota ustanovili svet za osamosvojitev od Španije. V tem svetu je bil prisoten tudi Simon Bolivar, eden velikih junakov boja za neodvisnost Južne Amerike od Španije. Sledilo je obdobje hude državne nestabilnosti. Na prelomu stoletja je Kolumbija poznala vojno 1000 dni (1899-1902), ki je privedla do ločitve Paname od Kolumbije in dala Kolumbiji približno današnjo podobo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kolumbija je šestindvajseta največja država na svetu in četrta največja v Južni Ameriki, s površino 1.141.748 km ². Nahaja se na severozahodu območja Južne Amerike. Na vzhodu meji z Venezuelo in Brazilijo, na jugu z Ekvadorjem in Perujem, na severu s Karibskim morjem, na severozahodu s Panamo in zahodu s Tihim oceanom. Kolumbija je podvržena potresom, cunamijem in vulkanskim izbruhom.

Kolumbijsko ozemlje je gorato na zahodu, nižinsko pa na vzhodu. Prečkajo jo Andi, katere razdelimo na tri različne gorske verige, imenovane glede na njihov položaj: Cordillera Occidental, Cordillera Central in Cordillera Oriental. Na zahodu, od tiho oceanske obale, dobimo ravnine, ki jih prekinja le Serrania Baud, ki je ena izmed najnižjih in ozkih gorskih verig Kolumbije.

Kolumbija ima veliko rek, glavne so Caquetà, Magdalena, Cauca in Atrato. Zadnje tri reke tečejo od juga proti severu.

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

Ekonomija Kolumbije je v razvoju. Bdp Kolumbije znaša 400,3 milijarde dolarjev. Kolumbija ima 20,03 milijonov prebivalcev. Na podlagi podatkov iz lanskega leta je 12 % prebivalstva brezposelnih, 49,2 % pa revnih.

Kar se tiče gospodarstva ima Kolumbija najbolj razvit terciarni sektor, v katerem ima zaposlenih kar 58,8 % prebivalstva. Sledi mu primarni sektor (22,4 %) in nato se sekundarni sektor (18,8 %). V kmetijstvu proizvajajo: kavo, banane, riž, tobak, kokos, sladkorni trs, psenico in koruzo. V idustriji pa proizvajajo: tekstil, obutve, obleke, olje, pijace, kemikalije, cement, zlato in premog. Izvažajo predvsem nafto, kavo, premog, nikelj, oblacila, banane in cvetje. Uvažajo pa industrijske opreme, kemikalije, izdelke iz papirja in goriva.

Infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Kolumbija ima 992 letališč in je sedma država na svetu glede na število letališč. 116 je malih letališč, večjih pa je 876. Država ima razvito infrastrukturo, ki omogoča prevažanje plina in nafte po ceveh. Imamo namreč 4.567 km plinovoda in 6.097 km oleodukta. Tudi železniške povezave so dobro razvite ( 3.802 km) in je po dolžini mreže 45. na svetu. Še najbolj pa je razvito cestno omrežje (164.257 km). Dobro so razvite tudi plovne poti (18.000 km), saj je glede tega 6. na svetu. Glavna pristanišča v Kolumbiji so: Barranquilla, Buenaventura, Cartagena, Santa Marta in Turbo.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Kolumbija ima 43.677.372 prebivalcev. Prebivalstvo je zelo mlado in je tako strukturirano: od 0-14 let ima 27.7 % prebivalstva, od 15-64 let 66.4 % prebivalstva; nad 65 let le 5.8 %.

Srednja starost je 27.1 let. Prebivalstvo pa raste za 1.219 %. 90.4 % prebivalstva je pismenega. Državni prispevek za izobraževanje je 4.7 % BDP.

Glavna vera je rimskokatoliška. V Kolumbiji govorijo španščino. Na kulturo Kolumbije je močno vplivala Španija, ki je v to državo prinesla katoliško vero. Toda s pomočjo globalizacije vplivajo na državo tudi druge države iz celega sveta.

Kolumbija je četrta najbolj naseljena država obeh Amerik (po ZDA, Braziliji in Mehiki). Večina prebivalstva je naseljena na zahodu države, in sicer ob Atlantskem in Tihem oceanu. Približno 3.331.107 Kolumbijcev živi v ZDA, Ekvadorju, Španiji in Venezueli.

V Kolumbiji je močno prisoten samomor, saj je 61 ljudi na 100.000, ki je naredilo samomor leta 2000.

Etnografija[uredi | uredi kodo]

V Kolumbiji so prisotne naslednje rasne skupine: mestici 58 %, belci 20 %, mulati 14 %, črnci 4 % , Amerindi 4 %. Leta 2007, ko je bilo 10,6 % prebivalstva afro-kolumbijskega, je bila Kolumbija tretja država v Ameriki z najvišjim odstotkom črnega prebivalstva (po ZDA in Braziliji). Ta razlika etničnih skupin je prisotna zaradi mešanice Amerindov, španskih kolonov in afriških potomcev. Tisti, ki se priselijo v Kolumbijo, prihajajo največ iz Arabije, pa tudi iz Evrope (Španija, Nemčija in Italija) in iz Kitajske. Med glavnimi priseljenci so tudi latino-američani iz Brazilije, Venezuele, Čila, Ekvadorja, Argentine in Peruja.

Jeziki[uredi | uredi kodo]

Uradni jezik Kolumbije je španščina. Ohranjenih je še 75 jezikov domorodcev. V vseh šolah Kolumbije je vključena angleščina. Prisotnih je veliko vrst španskih dialektov, ki se razlikujejo po slovnici. V severnem delu Kolumbije govorijo narečje, ki je podobno narečju drugih karibskih narodov. Na jugu države pa uporabljajo narečja, ki so podobna tistim iz Ekvadorja in Peruja.

Politična ureditev[uredi | uredi kodo]

Kolumbija je razdeljena na 32 okrajev. Oblast je razdeljena na: zakonodajno, sodno in izvršno. Zakonodajni sistem Kolumbije sloni na španskem zakonu. Predsednik je v istočasno bodisi predsednik države, bodisi vlade. Parlament je sestavljen iz senata in zbornice predstavnikov. V sodni sistem spada ustavno sodišče, vrhovno sodišče, državni svet in vrhovni sodni svet. V Kolumbiji je šestnajst političnih strank. Predsednik skrbi, ob drugih zadevah tudi za obrambo, za katero skrbijo oborožene vojaške kolumbijske sile in državna policija. Prisotna je tudi agencija za varnost (DAS). Predsednik države upravlja tudi zunanje zadeve. Kolumbija ohranja danes diplomatske odnose s celim svetom, največ pa z Ameriko.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Kultura v Kolumbiji se močno veže s kulturami drugih južnoameriških držav. Najbolj se pa s špansko, ki je v to državo prinesla katoliško vero. Toda s pomočjo globalizacije vplivajo na Kolumbijo še druge države iz celega sveta. Književnost je v Kolumbiji nastala že med špansko kolonizacijo. Leta 1871 je bila v Kolumbiji ustanovljena prva šola v Ameriki, v kateri so učili katalonščino.

Tejo, igra domorodcev, je državni šport, medtem ko je nogomet najbolj razširjen. Kolesarstvo, ki je bilo v letih 80' najbolj razširjeno, je danes na tretjem mestu. Na karibski obali pa sta pomembna: rokoborba in baseball.

K državni noši spada Sombrero Vueltiao. Ta klobuk je tudi eden izmed simbolov Kolumbije. Tradicionalni plesi so: bambuco, cueca in cumbia.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]