Peru
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
| Nacionalno geslo: Libertad y Orden (špansko »Svoboda in red«) |
|||
 |
|||
| Uradni jezik | španščina (v svojih območjih tudi kečuanščina in ajmarščina) | ||
| Glavno mesto | Lima | ||
| Predsednik | Alejandro Toledo Manrique | ||
| Predsednik vlade | Carlos Ferrero Costa | ||
| Površina - Skupno - % voda |
19. na svetu 1,285,220 km² 8,8% |
||
| Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
39. na svetu 27.949.639 22/km² |
||
| Neodvisnost - Datum |
od Španije 28. julij 1822 |
||
| Valuta | sol | ||
| Časovni pas | UTC-5 | ||
| Državna himna | Somos libres, seámoslo siempre (Svobodni smo, takšni ostanimo vedno) |
||
| Vrhnja internetna domena | .PE | ||
| Nacionalna klicna koda | 51 | ||
Peru je obmorska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu meji na Ekvador in Kolumbijo, na vzhodu na Brazilijo in Bolivijo, na jugu na Čile, ter na zahodu na Tihi ocean.
Peru je velika država.
[uredi] Zunanje povezave
Argentina | Bolivija | Brazilija | Čile | Ekvador | Falklandski otoki | Francoska Gvajana | Gvajana | Kolumbija | Paragvaj | Peru | Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki | Surinam | Urugvaj | Venezuela
|
|
|
|---|---|
| Antigva in Barbuda · Argentina · Bahami · Barbados · Belize · Bolivija · Brazilija · Čile · Dominika · Dominikanska republika · Ekvador · Salvador · Grenada · Gvajana · Gvatemala · Haiti · Honduras · Jamajka · Kanada · Kolumbija · Kostarika · Kuba · Mehika · Nikaragva · Panama · Paragvaj · Peru · Saint Lucia · Saint Vincent in Grenadine · Saint Kitts in Nevis · Surinam · Trinidad in Tobago · Združene države Amerike · Urugvaj · Venezuela |
 |
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
Osnovni podatki
Peru je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino. Na jugu meji na Čile, jugovzhodu na Bolivijo, zahodno mejo si delita Brazilija in proti severu Kolumbija, severno mejo pa predstavlja Ekvador. To je republika v zahodnem delu Južne Amerike, z obalo ob Tihem oceanu. Po površini je 19., po številu prebivalcev pa 38. država na svetu. Uradno ime je Republika Peru, državna ureditev je republika, površina je 1 285 216 kvadratnih kilometrov. Uradna jezika sta španščina in kečujščina. Glavno mesto je Lima s 6 465 00 prebivalci, s predmestji jih pa šteje kar 7 594 000.
Geografske značilnosti
Obalna nižina z gričevjem na zahodu je zelo ozka in se naglo dviga v gorski pas Andov, ki jih sestavljajo Zahodna, Srednja in Vzhodna Kordiljera z vmesnimi visokimi planotami. Tudi na vzhodu se Andi strmo spuščajo v Amazonsko nižino. S širokimi in plodnimi dolinami se Peru nahaja na vulkansko in potresno zelo aktivnem območju. Glavnina rečne mreže pripada porečju Amazonke, medtem ko so reke v primorju zelo kratke in poleti pogosto presahnejo. Na jugozahodu države je največje andsko jezero Titicaca, ki zbira vodo rek v endoreičnem območju andskih planot. Podnebje v primorju je enolično suho z relativno nizkimi temperaturami, na nižinah severovzhoda je vlažno tropsko, v Andih pa si sledijo vroči, zmerni in topli pas. Prebivalci so večinoma Indijanci (Kečua 47%, Ajmari 5%), od ostalih je največ mesticev (33%) in belcev (večina kreolov). Gleda na veroizpoved je 90% katoličanov. Gospodarsko osnovo tvorijo rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo. Peru je ribolovna velesila (druga na svetu), po rudnem bogastvu pa najbogatejša andska država (železo,baker,svinec,cink,srebro,nafta). V primorju predelajo največ bombaža in sladkornega trsa, v gorskih območjih pa žitaric, krompirja in kave. V južnem primorju dobro uspevajo agrumi in vinska trta. V živinoreji je najpomembnejša ovčjereja.
Prebivalstvo
Raziskave leta 2003 so pokazale da je takrat bilo uradno 27 148 000 prebivalcev Peruja. Ta številka zgleda velika, vendar glede na velikost države to niti ni tako veliko. Gostota poseljenosti države je 21 prebivalcev na kvadratni kilometer. Letna sprememba prebivalstva med letoma 1997 in 2002 v procentih je 1,6. Podatki o naravni spremembi(na 1000 prebivalcev) prebivalstva v letu 2002 so sledeči: rojenih je 23,7 prebivalcev, umre jih pa 6,2. Torej je naravni prirastek na 1000 prebivalcev 17,5 prebivalca letno. Zanimiv je tudi podatek ki priča da kar 74 odstotkov vsega prebivalstva živi v mestih, 26 odstotkov pa torej izven mest in na podeželju.
