Kanada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Canada
Zastava Kanade Kraljevi grb  Kanade
Zastava
GesloA Mari Usque Ad Mare  (latinsko)
»Od morja do morja«
Himna: »O Canada«
Kraljevska himna: »God Save the Queen«
Lega Kanade
Glavno mesto Ottawa
45°24′N, 75°40′W
Največje mesto Toronto
Uradni jeziki angleščina in francoščina
Priznani regionalni jeziki Inuktitut, Inuinnaqtun, Cree, Dëne Sųłiné, Gwich’in, Inuvialuktun, Slavey in Tłįchǫ Yatiì[1]
Etnične skupine  80,0% belcev/Evropejcev (Angleži, Francozi, Škoti, Irci, Nemci, drugi)[2]
4,0% južnoazijcev
3,9% Kitajcev
3.8% staroselcev
3,3% Azijcev od drugod
2,5% črncev/Afričanov
2,5% drugih[3]
Upravljanje Federalna parlamentarna demokracija in ustavna monarhija[4]
 -  Monarh Elizabeta II. Britanska
 -  Generalni guverner David Johnston
 -  Ministrski predsednik Stephen Harper
Ustanovitev
 -  zakon o britanski Severni Ameriki: 1. julij 1867 
 -  Westminstrski statut: 11. december 1931 
 -  Kanadski akt: 17. april 1982 
Površina
 -  skupaj: 9,984,670 km² (2.
 -  voda (%): 8,92 (891,163 km²)
Prebivalstvo
 -  ocena 2009: 33.699.000 [5] (36.)
 -  štetje 2006: 31.612.897 
 -  gostota: 3,2/km² (219.)
BDP (PKM) ocena 2008
 -  skupaj: 1,303 bilijona US$[6] (14.)
 -  na prebivalca: 39.183 US$[6] (13.)
BDP (nominalno) ocena 2008
 -  skupaj: 1,511 bilijona US$[6] (9.)
 -  na prebivalca: 45.428 US$[6] (18.)
Gini  32,1 (2005)[7] 
HDI (2006) Rast 0.967 (visok) (3.)
Valuta dolar ($) (CAD)
Časovni pas (UTC−3,5 do −8)
 -  poletni (DST):  (UTC−2,5 do −7)
Vrhnja domena (TLD) .ca
Klicna koda ++1

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Ime je dobila po besedi kanata, ki v jeziku Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.

Province in ozemlja[uredi | uredi kodo]

Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej močne pristojnosti ter relativno veliko samostojnost, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa.

Province so:

Ozemlja pa so:

Na zvezni ravni sta uradna jezika angleščina in francoščina. Francoščina je uradni jezik province Québec, medtem ko sta provinca New Brunswick in prestolnica Ottawa dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev.

Zastava[uredi | uredi kodo]

Kanadska zastava je rdeče-bele barve in v sredini ima javorjev list. Zasnovala sta jo George Stanley in John Matheson na osnovi zastave Kraljeve vojaške šole.[8] Zastava je 15. februarja 1965 nadomestila kolonialno britansko zastavo, v kateri je bila levo zgoraj zastava Velike Britanije (Union Jack), na rdečem ozadju pa desno še grb.[9]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes poznamo kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi bogastvi, ki so lahko preživljala človeka in živali. Nomadske skupine so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele približno 1000 let pr. n. št.

Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII.. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsonovega zaliva. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 so britanske čete z zvijačo premagale Francoze in leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimsko-katoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili škotski in irski priseljenci.

Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.

Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico, se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province.

Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867

Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med leti 1689 in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo francosko.

Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Quebec, Novi Brunswick in Nova Scotia. Imela je parlament po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner.

Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Lega[uredi | uredi kodo]

Kanada leži severno od ekvatorja ter zahodno od začetnega poldnevnika v Greenwichu. Kanada je tudi najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljasko) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se razteza od bogatih lovišč v vodah okrog Nove Fundlandije do visokih gora in prostranih gozdov Skalnega gorovja. Najjužnejšo mesto Windsor leži na 42. vzporedniku, na severu pa sega Kanada vse do 84. vzporednika. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajata še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrita z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje.

Industrija[uredi | uredi kodo]

Kanada je ena izmed sedmih svetovnih industrijskih velesil z visoko razvito in na svetovnem trgu konkurenčno industrijo, ki v veliki meri temelji na naravnem bogastvu in poceni domači energiji. Je tesno navezana na ZDA, z visokim deležem ameriškega kapitala, zlasti v avtomobilski, kemični, elektrotehnični in elektronski industriji.

Energetsko bogastvo, predvsem premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog Velikih jezer in Reke svetega Lovrenca. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, industrija prometnih sredstev ter visokotehnološka industrija. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih kovinskih in nekovinskih rudah in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v Ontariu in Quebecu, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje.

Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi kemična industrija, predvsem petrokemična v zahodnem delu, in farmacevtska industrija. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične organske kemije za ameriški trg in umetnih gnojil, izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz surovin, uvoženih iz ZDA.

Živilska industrija je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek Montreala do Quebec Cityja. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih prerijskih provinc.

Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v letalski industriji. Najuspešnejše so družbe Bombardier, Bell Helicopter s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter Pratt & Whitney...

Prometno omrežje[uredi | uredi kodo]

Cestno omrežje
V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma makadamske ceste.
Železniški promet
Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od Atlantske obale prek Montreala, Winnipega, Regine, Calgaryja oz. Edmontona do pristanišča Vancouver ob Tihem oceanu.
Ladijski promet
Morska pot Sv. Lovrenca je ena najpomembnejših notranjih plovnih poti na svetu. Po njej lahko pljujejo čezoceanske ladje, vendar je zaradi ledu odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem razsuti tovor, nafto, avtomobile in jeklo.
Letalski promet:
Največja letalska prevoznika sta Air Canada in prav tako zasebni prevoznik Canadian Airlines International.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Kmetijstvo
Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehnologijo in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine zemlje.
Ribištvo
Ribištvo je postalo pomembna gospodarska panoga šele, ko se je vključila v zvezno državo Nova Fundlandija, čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so ribe in ribji izdelki glavno izvozno blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo.
Gozdarstvo
Gozdarska industrija temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah lesa. Gozdovi pokrivajo več kot 3,2 milijona km² dežele, predvsem na Kanadskem ščitu in v Britanski Kolumbiji. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot gorivo, proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi papirna industrija in proizvodnja celuloze.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Official Languages Act" (PDF). Revised Statutes of NWT, 1988. Department of Justice, Northwest Territories. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2005-04-08. Pridobljeno dne 2008-11-08. 
  2. ^ http://www12.statcan.gc.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000
  3. ^ http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2006/dp-pd/prof/92-591/details/Page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&GeoLevel=&GeoCode=01
  4. ^ Queen and Canada - The Royal Household. Pridobljeno 1.7.2009.
  5. ^ "Canada's population clock". Statistics Canada. Pridobljeno dne 1.7.2009. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 "Canada". International Monetary Fund. Pridobljeno dne 22.4.2009. 
  7. ^ Central Intelligence Agency (2006-05-16). "The World Factbook: Canada". Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 6.5.2007. 
  8. ^ Birth of the Canadian flag pridobljeno 5. februarja, 2014
  9. ^ First "Canadian flags" pridobljeno 5. februarja, 2014

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]