Kuba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
República de Cuba
Republika Kuba
Zastava Kube Grb  Kube
GesloPatria o Muerte (špansko)
»Domovina ali smrt«a
HimnaLa Bayamesa  
Lega Kube
Glavno mesto
(in največje mesto)
Havana
23°8′N, 82°23′W
Uradni jeziki španščina
Demonim Kubanec
Upravljanje socialistična republikab
 -  predsednik Raúl Castro
 -  prvi podpredsednik José Ramón Machado Ventura
neodvisnost od Španije 
 -  razglašenac: 10. oktober 1868 
 -  razglašena republika: 20. maj 1902 
 -  Kubanska revolucija: 1. januar 1959 
Površina
 -  skupaj: 110.861 km² (105.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena 2007: 11,394,043 [1] (73.)
 -  štetje 2002: 11,177,743 
 -  gostota: 102/km² (97.)
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: $46.22 milijard (ocena leta 2006)[2] (ni razvrščena)
 -  na prebivalca: $4,500 (ocena leta 2007)[2] (ni razvrščena)
HDI (2007) 0.838[3] (visok) (51.UNIQb5cfa31448abab5e-nowiki-0000000D-QINU3UNIQb5cfa31448abab5e-nowiki-0000000E-QINU)
Valuta kubanski peso (CUP)
konvertibilni peso d (CUC)
Časovni pas EST (UTC-5)
 -  poletni (DST): (začetek 11. marca; konec 4. novembra) (UTC-4)
Vrhnja domena (TLD) .cu
Klicna koda +53
a Kot je napisano na glavi kovanca iz leta 1992[4] (Španski besedi "Ka Patria" sta lahko prevedeni kot »zibelka«, »kraj rojstva« ali »domovina«.)
b[5] pravi "Kuba je neodvisna in suverena socialistična država [1. člen] ... naziv kubanske države je Republika Kuba [2. člen].
c Na začetku desetletne vojne.
d Med letoma 1993 in 2004 je bil poleg kubanskega pesa v uporabi še ameriški dolar, nato ga je zamenjal konvertibilni peso.

Republika Kuba je arhipelag v severnih Karibih med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom. Arhipelag sestavlja otok Kuba, Isla de la Juventud in približno 1600 otočkov in čeri. Sosednje države Kube so Jamajka in Kajmanski otoki na jugu, na jugozahodu Haiti, na severu Bahami in Florida, na zahodu Mehika. Od Floride je Kuba oddaljena le okoli 145 km. Je 16. največji otok na svetu (površina otoka meri 105.007 km²).

Otok je dolg približno 1200 km, širok pa od 35 pa tja do 200 km. Po površini pa Kuba petkrat presega Slovenijo. Podobno, kot oblika Italije spominja na škorenj in je oblika Slovenije podobna kokoši, spominja oblika Kube na krokodila. Je največji otok v Karibskem morju in ena najlepših potapljaških točk v Karibih, med njimi je najbolj znan »podvodni svet Marie la Gorda«.

Kuba slovi po pridelovanju tobaka (kubanske cigare), kot dežela sladkornega trsta, etno glasbe in plesa salse.

Državni simboli[uredi | uredi kodo]

  • Kubanska zastava
  • Grb Kube je v obliki srca in je razdeljen na tri dele oz. področja.
  • metuljčkasti jasmin
  • Tokororo
  • kraljevska palma, ki je nacionalno drevo.
  • La Bayamesa je kubanska himna kar v slovenščini pomeni bayamska pesem.

Na Kubi živi približno 11.184.023 ljudi (podatek je iz leta 2002). Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok« saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70 %, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev je pa okoli 11 %, ti pa so afriškega izvora.


Povprečna julijska temperatura je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj C. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajo padavine pasati, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz. hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000-1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31 %). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so:krompir, koruza in riž. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.

Kubanci izvozijo največ sladkorja, niklja, školjk, tobaka in kave, uvažajo pa predvsem hrano in pa naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikljeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27 % asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi. Zaradi slabega finančnega stanja države in večine njenih prebivalcev, večina zgradb v Havani propada.

Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci TAINO. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevati Španci. Ti so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati. Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Nato sta bila dva upora. Rešitev prvega upora je bila postopna ukinitev suženjstva, drugega pa so rešili s sporazumom. Leta 1901 je Kuba postala uradno neodvisna. Približno 50 let kasneje je Fidel Castro začel revolucijo,pri kateri se mu je pridružil Ernesto "Che" Guevara z neuspešnim napadom na vojašnico Moncada v mestu Santiago de Cuba.Začne se revolucionarni boj,s katerim naj bi strmoglavil Batistov režim. Kmalu je bil izvoljen za predsednika države. Tedaj je ameriški embargo, zaradi nestrinjanja s kubansko politiko, ustavil razvoj na Kubi in tako je Kuba začela počasi zaostajati v razvoju, za drugimi državami. Kmalu za tem je bila na Kubi huda mednarodna kriza, zaradi raketnih oporišč, ki jih je imela Sovjetska zveza na tem otoku. Ko sta leta 1991 propadla Sovjetska zveza in komunizem v Vzhodni Evropi, so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja, ker je bil(in je še) glavni izvozni produkt Kube sladkor, ki so ga izvažali večinoma v nekdanjo SSSR in na Kitajsko. V letu 1992 je Kuba uvedla ameriški dolar, ta je sedaj ukinjen, čeprav pa je z njim možno še naprej trgovati. Nekaj zmešnjave povzročata dve validni valuti in sicer kubanski peso (CUP) ter kubanski konvertibilni peso (CUC). Slednji je ekvivalent ameriškemu dolarju.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.cnn.com/2008/WORLD/americas/02/24/cuba.nextpresident/index.html#cnnSTCOther2
  2. ^ 2,0 2,1 Cuba, CIA World Factbook, pridobljeno dne 2008-01-01 
  3. ^ 3,0 3,1 Human development Reports: Cuba, United Nations Development Programme, 2007/2008, pridobljeno dne 2008-01-01 
  4. ^ Sonic.net. "1992 coin". Pridobljeno dne 2006-09-26. 
  5. ^ Kubanska vlada. "Kubanska ustava". Pridobljeno dne 2007-01-29. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]