Fidel Castro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fidel Alejandro Castro Ruz
Fidel Castro.jpg

22. predsednik Kube
Mandat:
2. december 1976–24. februar 2008[1]
de facto do 31. julija 2006
Podpredsednik(i): prvi podpredsednik:
Raúl Castro
drugi podpredsedniki:
Juan Almeida Bosque, Abelardo Colome Ibarra, Carlos Lage Davila, Esteban Lazo Hernández, José Machado Ventura
Predhodnik: Osvaldo Dorticós Torrado
Naslednik: Raúl Castro

predsednik vlade Kube
Mandat:
16. februar 1959–2. december 1976
Predhodnik: José Miró Cardona
Naslednik: namesto tega Ministrski svet

Mandat:
9. september 1979 – 7. marec 1983
15. september 2006–24. februar 2008
Predhodnik: Junius Richard Jayawardene (1. mandat)
Datuk Seri Abdullah Ahmad Badawi (2. mandat)
Naslednik: Neelam Sanjiva Reddy (1. mandat)
Raúl Castro (2. mandat)

Rojstvo: (1926-08-13) 13. avgust 1926 (88 let)
Birán, Holguín Province, Kuba
Politična stranka: Komunistična partija Kube
Zakonec: (1) Mirta Díaz-Balart Gutierrez (ločen 1955)
(2) Dalia Soto del Valle
Otroci: Fidel Angel Castro Diaz-Balart
Alina Fernandez-Revuelta
Alexis Castro-Soto
Alejandro Castro-Soto
Antonio Castro-Soto
Angel Castro-Soto
Alain Castro-Soto
Jorge Angel Castro[2]
Francisca Pupo[2]
Alma mater: Colegio de Belen
Havanska univerza
Poklic: pravnik
Narodnost: Kubanec
Vera: ateist (izobčen rimokatolik)
Podpis: Signature of Fidel Castro.svg

Fidel Alejandro Castro Ruz (Speaker Icon.svg audio), kubanski politik, *13. avgust 1926, Birán, Kuba.

Bil je kubanski premier od 1959 do 1976 in predsednik od 1976 do 2008, vrhovni poveljnik kubanskih oboroženih sil od 1959 do 2008 ter prvi sekretar Komunistične partije Kube od 1961 do 2011. Po politični usmerjenosti je marksist-leninist, pod njegovo administracijo je Republika Kuba postala enostrankarska socialistična država, industrija in gospodarstvo pa sta bili nacionalizirani in socialistične reforme so bile implementirane na vseh področjih družbe. Mednarodno je bil Castro generalni sekretar gibanja Neuvrščenih od 1979 do 1983 in od 2006 do 2008.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Fidel Castro se je rodil 13. avgusta 1926 v Mayarí na družinski plantaži sladkornega trsa v Biránu, ki se je nahajala blizu mesta Mayarí (danes provinca Holguína). Bil je tretji otrok Ángela Castra y Argiza in Line Ruz González. Družina je bila lastnik plantaže velike 23.000 arov, na kateri je v mladosti delal tudi Fidel. Obiskoval je dve jezuitski šoli - Lasalle in Dolores, obe v Santiagu. Leta 1942 se je vpisal na jezuitsko šolo Belen v Havani, ki jo je uspešno končal 1945. 1948 se je poročil z Mirto Diaz-Balart, ki je prihajala iz bogate družine in se od nje ločil 1954. V tem zakonu se mu je 1949 rodil sin Fidel Castro Diaz-Balart. Kasneje je bil šef kubanske komisije za atomsko energijo. Fidel Castro je trenutno poročen z Dalio Soto Del Valleo, s katero ima pet sinov, vsi sinovi imajo začetnico imena na A.

Castro leta 1959

Leta 1950 je doktoriral iz prava na univerzi v Havani. Leta 1952 je imel na volitvah namen kandidirati za mesto zastopnika v kubanskem parlamentu, vendar je ta čas general Fulgencio Batista z državnim udarom odstavil vlado in predsednika Carlosa Prio Socarrasa ter odpovedal volitve. Tako je Castro vložil tožbo proti Batisti zaradi kršenja ustave, vendar jo je sodišče ovrglo. Zaradi neuspele obtožbe zoper Batisto na Vrhovnem sodišču je Castro izjavil, da je po izčrpanju vseh pravnih sredstev stopila v veljavo v ustavi iz leta 1940 vsebovana pravica do odpora in je začel s pripravami napada na kasarno Moncada v Santiagu de Cuba ter na kasarno Carlos Manuel de Céspedes v Bayamu. S tem bi se naj sprožila ljudska vstaja na vzhodu Kube s katero bi strmoglavili batistov režim. S skupino somišljenikov je Fidel 26. julija 1953 napadel vojašnico v Monacadu. Napad je bil neuspešen in Castro je pristal v zaporu do leta 1955. V tem času še ni bil član Komunistične partije in njegove politične ideje so bile nacionalizem, antiimperializem in reforma. Po odhodu iz zapora je odpotoval v ZDA, spotoma pa je v Mehiki organiziral revolucionarno gibanje imenovano 26. julij.

Po prihodu na oblast se je zapletel v spor z ZDA, ki so podpirale Batisto in se v času njegove vladavine pogosto vmešavale v notranjo politiko Kube. Po tem ko je Castrova vlada nacionalizirala rafinerije nafte, tovarne sladkorja in elektrarne, so leta 1960 ZDA prenehale kupovati kubanski sladkor in uvedle ekonomski embargo zoper Kubo. ZDA so leta 1961 v t. i. invaziji Prašičji zaliv s pomočjo kubanskih emigrantov neuspešno poskušale odstaviti Castra z oblasti.

Fidel Castro je 18. februarja 2008 zaradi bolezni formalno stopil z oblasti in predal mesto predsednika ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru. KUBANSKA REVOLUCIJA

Leta 1956 sta Castro in Guevara pristala na Kubi z majhno skupino upornikov, poznano kot gibanej 26. Julij in tako začela gverilsko bojevanje proti kubanski vladi. Decembra leta 1958 je Castro sprožil močan napad in Batista je bil primoran pobegniti. Februarja 1959 je Castro zaprisegel kot kubanski predsednik vlade in oznanil Marksistično-Leninistični program prilagojen lokalnim potrebam. Takrat je na tisoče Kubancev bilo izgnanih, večina jih je odšla v ZDA.

Prašičji zaliv[uredi | uredi kodo]

Nasprotovanja med ZDA in Kubo so naraščala in ZDA so leta 1960 uvedle gospodarske sankcije proti Kubi. Odnosi so dosegli krizno točko, ko je CIA izvedla napad na Prašičji Zaliv. Takrat je želela Cia z invazijo kubanskih izseljencev na Prašičji Zaliv izpodriniti vlado Castra, vendar je bil njihov napad neuspešen. Castro je nato na skrivaj dovolil Sovjetom zgraditi prostore za jederske rakete na Kubi. To je pripeljalo do kubanske raktne krize, ko se je skoraj začela vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo.

Kljub Castrovemu diktatorskemu načinu vladanje je ostal na Kubi zelo priljubljen. Veliko Kubancev je veliko pridobilo z brezplačnim šolstvom in zdravstvenim sistemom. Kuba je tudi prejemala veliko ekonomsko pomoč s strani Sovjetske zveze. Leta 1976 je Kubanski dražavni zbor Castra izvolil za predsednika.

Padec Sovjetske zveze[uredi | uredi kodo]

Med leti1970 in 1980 se Castro uveljavil kot eden od voditeljev neuvrščenih, kljub njegovim očitnim vezmi z Sovjetsko zvezo. Vendar pa je konec sovjetske pomoči leta1991 privedla do nadaljevanja gospodarske krize na Kubi. Nekaj tujih naložb je bilo sicer dovoljeno, zlasti v turizmu. Takrat je denar, ki so ga izgnani Kubanci pošiljali domov postal ključnega pomena. Castro je ostal predsednik Kube do leta 2008, ko ga je nasledil njegov mlajši brat Raul.

Politika[uredi | uredi kodo]

Fidel Castro se je razglašal za socialista, marksista in leninista. Kot marksist-leninist je trdno verjel v pretvorbo Kube in širšega sveta, da je kapitalistični sistem, v katerem je posel in industrija v lasti posameznikov in organizacij slabši in manj uspešen od socialističnega sistema, v katerem je ves posel in industrija v lasti države v imenu prebivalstva. Menil je, da bi morala biti država razdeljena na dva razreda. Prvi razred je bogat in nadzoruje proizvodnjo sredstev (tj. kmetije, medijev in podobno) , drugi je revnejši (delavski razred, ki dela na njih).

Marksizem je družbeno-politična teorija, ki sta ga nemška sociologa Karl Marx in Friedrich Engels razvila v 19. stoletju. To drži kot temeljna ideja razrednega boja; družba se spreminja napreduje ko en družbeno-ekonomski razred prevzame oblast od drugega. Tako marksisti menijo, da je kapitalizem le nadomestilo fevdalizma v novem obdobju, ko bogati razred, ali buržoazija, prevzame politične in gospodarske moči od tradicionalnega razreda zemljišč, ki ga imata v lasti aristokracija in monarhija. V istem procesu, marksisti napovedujejo, da bo socializem nadomestil kapitalizem ko bo delavskega razred, ali proletariata, prevzel oblast od meščanstva v nekem revolucionarnem delovanju. ZA marksizem njegovi pripadniki verjamejo, da bo dal neko znanstveno razlago, zakaj bi socializem moral, in bo, zamenjal kapitalizem v človeški družbi.

Leninizem se nanaša na teorije, ki jih navaja ruski revolucionar, politični teoretik in politik Vladimir Lenin, voditelj boljševiške stranke, ki je bil vodilna osebnost v oktobrski revoluciji, ko je strmoglavil rusko kapitalistično vlado in jo nadomestil s socialistično alternativo leta 1917. Na marksizem kot njegovi podlagi, se leninizem vrti okoli idej kako kapitalistično dražvo sprementi v socialistično. Castro uporablja leninistične misli kot model, na katerem bi preoblikoval kubansko državo in družbo v socialistično obliko.

Dela[uredi | uredi kodo]

-Révolution cubaine (Kubanska revolucija) (1968)

-My life (Moje živjenje) (2008)

-Obama and the empire (Obana in imperij) (2011)

-Capitalism in crisis: globalization and world politics today (Kapitalizem in kriza: globalizacija in svet politike danes) (2000)

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]