Nikita Hruščov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nikita Hruščov
Bundesarchiv Bild 183-B0628-0015-035, Nikita S. Chruschtschow.jpg
Nikita Hruščov (1963)
Rojstvo 15. april 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1], 22. marec (3. april) 1894
Q957273?
Smrt 11. september 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (77 let)
Moskva
Državljanstvo Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Poklic politik
Podpis Nikita Khrushchev Signature.svg

Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, † 11. september 1971, Moskva.

Josip Broz - Tito (levo) in Hruščov v Kopru leta 1963

Življenje[uredi | uredi kodo]

Hruščov se je rodil v vasi Kalinovka v Rusiji v kmečko družino. Osnovno šolo je namreč obiskoval samo dve leti, vendar se je naučil brati in pisati šele po svojem dvajsetem letu.

Med prvo svetovno vojno je začel delovati v delavskih sindikatih in se pridružil komunistom v Oktobrski revoluciji. Partiji se je uradno pridružil leta 1918. Že zgodaj se je začel potegovati za najvišje partijske položaje.

Leta 1935 je postal prvi sekretar moskovskega občinskega komiteja, leta 1938 pa prvi sekretar ukrajinske komunistične partije. Od leta 1934 je deloval tudi v Centralnem komiteju komunistične partije Sovjetske zveze, od leta 1939 pa je bil član politbiroja.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Po nemškem vdoru v Ukrajino je Hruščov kot najvišji partijski sekretar organiziral obrambo Ukrajine. Po padcu Kijeva so ga najvišji sovjetski partijski organi poklicali nazaj v Moskvo in ga med bitko za Stalingrad imenovali za političnega komisarja na tem področju s činom generalporočnika.

Politični vzpon[uredi | uredi kodo]

Nixon (levo) in Hruščov

Po smrti Stalina, leta 1953, je po kratkem političnem boju za oblast Hruščov postal prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze in s tem tudi uradni voditelj te države.

Poslednji dnevi[uredi | uredi kodo]

Oktobra 1964 so v Kremlju pripravljali tajno sejo politbiroja, na kateri so razpravljali o odstavitvi Hruščova. Hruščov se je sprva ni hotel udeležiti, naposled pa se je seje vseeno udeležil, saj bi razpravljali tudi brez njega. Na letališču ga je pričakal samo šef KGB Vladimir Semičastni in ga odpeljal na zasedanje, kjer so Hruščova odstavili in ga zamenjali z Leonidom Brežnjevom.

Preostanek življenja je preživel v dači blizu Moskve. Do smrti so ga mučile depresija, melanholija ter več manjših možganskih in srčnih kapi.

Hruščov je umrl 11. septembra 1971 pri 78 letih. Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči, javnost pa na pogrebu ni smela biti prisotna. Za zagotovitev, da se ljudje ne bi prišli pokloniti državniku, je milica zaprla vse poti na pokopališče, na vhodna vrata pokopališča pa so razobesili napis: »Zaprto zaradi razkuževanja.«

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118638378 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.