António de Oliveira Salazar
| António de Oliveira Salazar | |
António de Oliveira Salazar |
|
|
101. Presednik portugalske vlade
|
|
| Mandat: 5. julij 1932 – 25. september 1968 |
|
| Predsednik: | António Óscar Carmona (5.6.1932 – 18.4.1951) On sam (18.4.1951 – avgust 1951) Francisco Craveiro Lopes (9.8.1951 – 9.8.1958) Américo Thomaz (9.8.1958 – 25.9.1968) |
|---|---|
| Predhodnik: | Domingos Oliveira |
| Naslednik: | Marcello Caetano |
|
|
|
| Rojstvo: | 28. april 1889 Vimieiro, Santa Comba Dão, Portugalska |
| Smrt: | 27. julij 1970 (81 let) Lizbona, Portugalska |
| Politična stranka: | Nacionalna unija |
| Soprog(a): | samski |
| Poklic: | ekonomist |
| Vera: | katolik |
António de Oliveira Salazar, portugalski politik in diktator, * 27. april 1889, Vimieiro, Santa Comba Dão, Portugalska, † 27. julij 1970, Lizbona, Portugalska.
Salazar, ki je imel formalno položaj predsednika portugalske vlade, je uvedel avtoritarno desničarsko oblast brez demokratičnih svoboščin v državi, ki jo je nadzoroval s pomočjo tajne policije PIDA. Med špansko državljansko vojno je podpiral nacionaliste generala Franca. V drugi svetovni vojni je ohranjal nevtralnost države, dovolil pa je zaveznikom uporabo portugalskega ozemlja za vojaške baze. Predvsem Azori so postali pomembno oporišče v bitki za Atlantik. Po vojni je zapletel državo v dolgo kolonialno vojno za ohranitev portugalskih kolonij v Afriki, ki je trajala od 1961 do 1974. Naposled je bil 25. aprila tega leta strmoglavljen v t.i. revoluciji nagljev (Revolução dos cravos) pod vodstvom častnikov portugalske vojske.
|
|||||||||||||||||||||||