Etiopija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ
ሪፐብሊክ

ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī
Rīpeblīk
Federativna demokratična republika Etiopija
Zastava Etiopije Emblem  Etiopije
Zastava
Himna
Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya
Korakaj naprej, draga mati Etiopija

Lega Etiopije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Adis Abeba
9°1.8′N, 38°44.4′E
Uradni jeziki amharščina[1]
Priznani regionalni jeziki
Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih
Demonim Etiopijec
Upravljanje Federativna parlamentarna republika
 -  Predsednik Girma Wolde-Giorgis
 -  Predsednik vlade Hailemariam Desalegn
Ustanovitev
 -  Dʿmt: ok. 980 pr.n.št 
 -  Aksumitsko kraljestvo: ok. 100 n.št. 
 -  Etiopski imperij: 1137 
 -  Obnovitev suverenosti: 1944 
 -  Trenutna ustava: avgust 1995 
Površina
 -  skupaj: 1,104,300 km² (27.
 -  voda (%): 0,7
Prebivalstvo
 -  ocena 2012: 91.195.675 [2] (14.)
 -  štetje 2007: 73.750.932[3] 
 -  gostota: 82,58/km² (123.)
BDP (PKM) ocena 2012
 -  skupaj: 103,1 milijarde USD[2] 
 -  na prebivalca: 1.200 USD[2] 
BDP (nominalno) ocena 2012[4]
 -  skupaj: 40,5 milijarde USD[4] 
 -  na prebivalca: 513 USD[4] 
Gini (2011) 33,6 
HDI (2011) 0,396 (173.)
Valuta etiopski bir (ETB)
Časovni pas EAT (UTC+3)
 -  poletni (DST): ne upošteva (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .et
Klicna koda ++251

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.

Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.

Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države med leti 1936 do 1941.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Etiopije.

Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Haileja Selassieja I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve.

Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.

Politika[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Politika Etiopije.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na 2 samostojni mesti (označeno *):

Zemljevid Etiopije

Geografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Etiopije.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

V Danakilski kotlini je podnebje puščavsko, kar pomeni da stopinje presežejo več kot 50 stopinj celzija.Značilne je tudi to da je malo padavin(manj kot 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko,vendar se z nadmorsko višino spreminja.

Rastje[uredi | uredi kodo]

Na višavju so zelo rodovitna tla na vulkanskih kamninah ,vendar so močno prizadeta zaradi erozije tal. Rastje je na Somalskem višavju: nizko-travna savana, v Danakilski kotlini puščava.V bolj namočenih jz. delih Etiopskega višavja raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v savanski gozd in nizko grmičevje. Na Etiopskem višavju prevladujejo odprte travne površine s polji in pašniki.Gojijo: proso, kavo, tobak, bombaž, arašide Gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gospodarstvo Etiopije.

Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj se okoli 85 % prebivalstva preživlja s samo-oskrbnim kmetijstvom in živi v revščini.

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

S kmetijstvom se ukvarja 80 % prebivalcev. Gojijo govedo, koze in konje, koruzo, pšenico, ječmen, krompir, proso, kavovec, sladkorni trs in jam. Pomemben delež izvoza predstavljajo pridelki, kot so kava (246.000 ton letno), bombaž in oljnice.

Etiopija ima približno 5 milijonov hektarov gozdov kar pomeni, da gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

Rudna bogastva[uredi | uredi kodo]

V Etiopiji so zaenkrat našli samo nekaj rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilski kotlini, zlato in manjše količine niobija in tantala ter dragih kamnov.

Industrija[uredi | uredi kodo]

Država je industrijsko skromno razvita, izdelki so povečini namenjeni samo domačemu trgu. Poglavitne panoge so: tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena, tobačna industrija in industrija gradbenega materiala.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Turizem je slabo izkoriščen, vendar pa ima Etiopija velike možnosti za razvoj turizma - slikovito pokrajino, kulturne znamenitosti in narodne parke. Na leto pride samo okrog 102.000 tujih turistov

Demografski podatki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Etiopije.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Državni prazniki:

Datum Slovensko ime Krajevno ime Opombe
7. januar pravoslavni božič    
19. januar praznik treh kraljev Timket  
2. februar praznik žrtvovanja Eid-ul-Adha  
2. marec bitka pri Adovi    
12. april pravoslavni velikonočni ponedeljek    
25. april koptski dobri petek    
2. maj mulud Mulud  
5. maj dan rodoljubov    
28. maj konec vojaškega vladanja    
11. september etiopsko/koptsko novo leto    
27. september praznik pravega križa    
14. november konec ramadana Eid-al-Fitr  

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Article 5". Ethiopian Constitution. FDRE. Pridobljeno dne 18.1.2013. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 "Ethiopia". The World Factbook. CIA. Pridobljeno dne 20.2.2013. 
  3. ^ "Country Level". 2007 Population and Housing Census of Ethiopia. Osrednja statistična agencija. 13.7.2010. Pridobljeno dne 18.1.2013. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 "Ethiopia records double-digit economic growth under GTP". Sudan Tribune. 20.2.2013. Pridobljeno dne 6.2.2013. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]