Krompir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Krompir
Potato and cross section.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Podrazred: Asteridae (štiriobročne zraslovenčnice)
Red: Solanales (razhudnikovci)
Družina: Solanaceae (razhudnikovke)
Rod: Solanum (razhudnik)
Vrsta: S. tuberosum
Znanstveno ime
Solanum tuberosum
L.

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi. Beseda »krompir« se nanaša tako na užitne gomolje, kot na celo rastlino.

Danes je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur.[1]

Uporaba za prehrano[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Krompir na risbi Martina Cilenška (Naše škodljive rastline, 1892)

Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.[2]

V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Krompir je bil prinešen v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela itboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja.

Hranilna vrednost krompirja[uredi | uredi kodo]

Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode - skoraj 80 %, 17,5 % ogljikovih hidratov, 2 % beljakovin in 0,1 % lipidov. Večino vsebnosti ogljikovih hidratov predstavlja škrob. Od mineralnih snovi vsebuje največ kalija (421 mg na 100 g) in fosforja (57 mg na 100 g), od vitaminov pa vitamin C (19,7 mg na 100 g). Ne vsebuje vitamina A.[3]

Shranjevanje krompirja[uredi | uredi kodo]

Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami, šele nato se ga skladišči za ozimnico v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v krompirju kopičenje zelo nevarnega alkaloidasolanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj za zastrupitev s solaninom.

Sorte krompirja v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Različne sorte krompirja

Sorte krompirja, ki jih pridelujemo v Sloveniji od leta 1995 dalje, so:

Krompirjevi škodljivci[uredi | uredi kodo]

Krompir med cvetenjem

Krompirjev molj (znanstveno ime Phtorimaea operculella Tel.) je najbolj nevaren škodljivec, ki se lahko zaredi na krompirju. Dolg je okoli 5 mm z razponom kril od 15 do 17 mm, sprednja krila so sivo-rjave barve s temnimi pegami, zadnja krila pa so rumenkaste barve. Sprednja krila so močneje razvita kot zadnja, iz njegove zalege pa se razvije gosenica dolga približno 15 mm rumeno-bele barve. Gosenice se najprej razvijejo na zunanjem zelenem steblu, nato pa pred zabubljenjem preidejo na gomolj, kjer se zabubijo. Po uskladiščenju se razvijejo gosenice pod krompirjevo kožico in delajo prave rove v krompir ter povzročijo gnitje krompirja. Tak krompir ni užiten in mora biti strokovno odstranjen ter uničen.

Pomemben patogen je tudi bakterija z znanstvenim imenom Ralstonia solancearum (Smith) Yabuchi et al., ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in paradižnika in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju. Kjer ga opazijo, morajo nemudoma hitro ukrepati, sicer lahko uniči letino.

Pridelava krompirja v svetu[uredi | uredi kodo]

Pridelava krompirja v svetu v letu 2003 po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:

Pridelava krompirja v milijonih ton v letu 2003 (FAO)
Zastava Ljudske republike Kitajske Kitajska 66,8 Zastava Ukrajine Ukrajina 18,5 Zastava Nizozemske Nizozemska 6,4
Zastava Rusije Rusija 36,7 Zastava Poljske Poljska 13,7 Zastava Francije Francija 6,2
Zastava Indije Indija 23,1 Zastava Nemčije Nemčija 9,8 Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo 5,9
Flag of the United States ZDA 20,8 Zastava Belorusije Belorusija 8,6 * Zastava Slovenije Slovenija 3,2

Pridelava krompirja v svetu v letu 2010 po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:

Pridelava krompirja v milijonih ton v letu 2010 (FAO)
Zastava Ljudske republike Kitajske Kitajska 68,4 Zastava Ukrajine Ukrajina 18,9 Zastava Nizozemske Nizozemska 6,8
Zastava Rusije Rusija 38,8 Zastava Poljske Poljska 17,9 Zastava Francije Francija 10,5
Zastava Indije Indija 25,6 Zastava Nemčije Nemčija 7,6 Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo 6,8
Flag of the United States ZDA 30,7 Zastava Belorusije Belorusija 7,5 * Zastava Slovenije Slovenija 3,3

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "International Year of the Potato 2008 – The potato" (PDF). Organizacija za prehrano in kmetijstvo. 2009. Pridobljeno dne 26.10.2011. 
  2. ^ Spooner, David M.; McLean, Karen; Ramsay, Gavin; Waugh, Robbie; Bryan, Glenn J. (2005). "A single domestication for potato based on multilocus amplified fragment length polymorphism genotyping". PNAS 102 (41): 14694–14699. doi:10.1073/pnas.0507400102. PMC 1253605. PMID 16203994. 
  3. ^ "Potatoes, flesh and skin, raw". United States Department of Agriculture. Pridobljeno dne 6.9.2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]