Menahem Begin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Menahem Begin
מנחם בגין
Menahem Begin

6. ministrski predsednik Izraela
Mandat:
21. junij 197710. oktober 1983
Predhodnik: Jicak Rabin
Naslednik: Jicak Šamir

Rojstvo: 16. avgust 1913(1913-08-16)
Brest, tedaj Ruski imperij, zdaj Belorusija
Smrt: 9. marec 1992 (78 let)
Tel Aviv, Izrael
Politična stranka: Likud
Podpis: Menachem Begin signature.svg

Menahem Begin (hebrejsko מנחם בגין), izraelski politik in državnik, * 16. avgust 1913, Brest, Belorusija (tedaj Ruski imperij), † 9. marec 1992, Tel Aviv, Izrael.

V 1940. letih je vodil militantno zionistično skupino Irgun; v tej vlogi je razglasil vstajo proti britanskim oblastem in igral pomembno vlogo v uporu v zadnjih letih britanskega mandata v Palestini. Med drugim je organiziral bombni napad na hotel Kralj David v Jeruzalemu 22. julija 1946, kjer je bil sedež zasedbenih oblasti. Napad, v katerem je umrlo 91 ljudi, je bil še desetletja znan kot najsmrtonosnejši teroristični napad 20. stoletja.

Kasneje je bil na čelu opozicijske stranke Herut, ki jo je ustanovil, izvoljen v izraelski Kneset. Na političnem obrobju je ostal do leta 1977, ko je bil izvoljen za predsednika vlade. Njegov najodmevnejši dosežek v tej vlogi je bil podpis mirovnega sporazuma z Egiptom po pogajanjih v Camp Davidu, za kar sta z egiptovskim predsednikom Anvarjem Sadatom prejela Nobelovo nagrado za mir. Na podlagi dogovora so se izraelske sile umaknile s Sinaja, ki so ga zavzele med šestdnevno vojno. Kasneje je njegova vlada pričela spodbujati gradnjo izraelskih naselbin v Gazi in na Zahodnem bregu. Odnosi z izraelskimi sosedi so se zaostrili, ko je avtoriziral letalsko bombardiranje jedrske elektrarne v Iraku in invazijo na Libanon, ki naj bi bila usmerjena v uničenje PLO-jevih trdnjav v državi in je sprožila libanonsko vojno leta 1982. Vojaške operacije so bile vedno obsežnejše in po pokolih v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Shatila, ki so jih izvedle falangistične krščanske milice in so šokirali svetovno javnost, je Begin izgubil veliko zaveznikov.

Javni pritisk na Begina se je stopnjeval, ker se je vojaški napredek ustavil in je trpelo tudi izraelsko gospodarstvo. Potrt po smrti žene Alize leta 1982 se je počasi umaknil iz javnega življenja in dokončno odstopil naslednje leto.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]