Dag Hammarskjöld
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dag Hammarskjöld, švedski ekonomist, pravnik, diplomat in politik, * 29. julij 1905, † 18. september 1961.
Hammarskjöld je bil tretji generalni sekretar OZN med leti 1953 in 1961. Njegov oče, Hjalmar Hammarskjöld, je bil predsednik vlade Švedske med leti 1914 in 1917.
 |
Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
Dag Hammarskjöld je na funkciji Generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) nasledil Trygve Liea, potem ko je le-ta leta 1952 odstopil. Predlaganih je bilo več imen, vendar nihče ni dobil podpore vseh stalnih članic Varnostnega sveta. Dejstvo, da Hammarskjöld prihaja iz nevtralne Švedske, je pripomoglo, da sta ga podprla tako Vzhod kot Zahod. Prvi mandat je začel aprila 1953, leta 1957 pa je bil ponovno izvoljen. Kot glavno nalog ZN je Hammarskjöld videl ohranjanje miru, kar je po njegovem mnenju temelj družbenega napredka. V svojih prizadevanjih za ohranjanje oz. vzpostavitve miru je večkrat potoval na sam kraj, kjer so konflikti potekali in s pogajanji posredoval med sprtima stranema. Njegov prvi takšen obisk je bil na Kitajskem, kjer je izpogajal izpustitev ameriških pilotov. Potoval je tudi na Bližnji vzhod, da je pripomogel k ustavitvi ognja v Arabsko-Izraelskem konfliktu. Tudi Sueška kriza se ni končala brez njegovega posredovanja, saj je bila po težkih pogajanjih oblikovana UNEF (United Nations Emergency Force). Prva mirovna operacija, katere cilj je bil ohranjanje premirja in poskrbeti, da so vsi tuji vojaki zapustili Egipt. Potoval je še v Libanon, Laos, Kongo in Tunizijo. Zanj je bilo usodno drugo potovanje v Kongo na povabilo premierja Adoula. Čeprav je bilo v noči iz 17. na 18. september 1961 jasno, je letalo s katerim je potoval strmoglavilo. Glavni preiskovalec nesreče je bil Rishikesh Shaha. Uradni vzrok nesreče je bil, da se je letalo ob pristanku spustilo prenizko. Ni bilo nobenih dokazov o ugrabitvi letala, bombi ali poskusa sestrelitve letala. Obstaja pa več teorij zarote. Kot zadnja se je pojavila leta 2007, ko je anonimen upokojeni plačanec izjavil, da mu je neimenovani plačanec iz Južne Afrike trdil, da je ustrelil Hammarskjölda.
[uredi] Glej tudi
- seznam švedskih ekonomistov
- seznam švedskih pravnikov
- seznam švedskih diplomatov
- seznam švedskih politikov
- seznam švedskih akademikov
- seznam članov Švedske akademije
|
||||||||||||||||||||
