Izrael
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Himna: Hatikvah Upanje |
||||||
 |
||||||
| Glavno mesto (in največje mesto) |
Jeruzalem |
|||||
| Uradni jeziki | hebrejščina, arabščina | |||||
| Upravljanje | parlamentarna republika | |||||
| - | predsednik: | Šimon Peres | ||||
| - | predsednik vlade: | Benjamin Netanyahu | ||||
| - | predsednik kneseta: | Reuven Rivlin4 | ||||
| Neodvisnost | od Združenega kraljestva-izvrševalo mandat Lige narodov | |||||
| - | razglasitev:: | 14. maja 1948 (5. ijarja 5708) | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena 2007: | 7.150.000 (98.) | ||||
| - | štetje 1995: | 5.548.523 | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2006 | |||||
| - | skupaj: | 177,3 milijarde USD (47.) | ||||
| - | na prebivalca: | 26.200 USD (28.) | ||||
| HDI (2006) |  0,927 (visok) (23.) |
|||||
| Valuta | novi izraelski šekel (₪) (ILS) |
|||||
| Časovni pas | IST (UTC+2) | |||||
| - | poletni (DST): | (UTC+3) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .il | |||||
| Klicna koda | +972 | |||||
| 1 | . | |||||
| 2 | brez / z Golansko planoto in vzhodnim Jeruzalemom | |||||
| 3 | Vključuje izraelsko prebivalstvo na Zahodnem bregu. | |||||
| 4 | Tudi začasni predsednik Izraela (februarja 2007). | |||||
Izrael (hebrejsko יִשְרָאֵל, Yisra'el, arabsko إسرائيل, Isrā'īl in angleško Israel), uradno Država Izrael (hebrejsko מְדִינַת יִשְרָאֵל, Medinat Yisra'el, arabsko دَوْلَةْ إِسْرَائِيل, Dawlat Isrā'īl, angleško the State of Israel) je Bližnjevzhodna država. Leži na jugozahodnem delu Azije ob jugovzhodnem robu Sredozemskega morja. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu pa na Egipt. Na vzhodu je palestinsko območje Zahodni breg, na jugozahodu pa palestinsko območje Gaza. Po velikosti sicer manjša država je geografsko dokaj raznolika in ima približno 7,2 milijona prebivalcev. Večinsko prebivalstvo so Judje. V Izraelu živijo tudi arabski Muslimani, Kristjani, Druzi, Beduini in številne druge religiozne in etnične manjšine. Jeruzalem je glavno in največje mesto.
Sodobna država Izrael temelji na odločitvi Organizacije združenih narodov iz leta 1947 o delitvi Palestine na dve državi: judovsko in arabsko.
Izrael je razvita država z močno parlamentarno demokracijo in visoko konkurenčnim tržnim gospodarstvom.
Vsebina |
[uredi] Etimologija
V zadnjih tri tisoč letih pomeni Izrael v splošnem in religioznem smislu tako območje Izraela kot celoten Judovski narod.
Prva zgodovinska omemba besede Izrael je na zmagoslavni granitni plošči faraona Merneptaha iz poznega 13. stoletja p.n.š., ki je vladal Egiptu od leta 1213 do 1203 p.n.š. Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na njegovo zmagovito bojevanja v Canaanu. Merneptah navaja, da je med drugim porazil Ashkelon, Gezer, Yanoam in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Ploščo je leta 1896 odkril Flinders Petrie v Merneptahovi grobnici v Tebah. Ni jasno, ali se hieroglifski napis Izrael ("yzyrjAr", v angleški transkripciji "Ysyriar") na njej nanaša na ljudstvo ali na domovino. Merneptahova plošča (angleško Merneptah Stele) je sedaj v Egiptovskem muzeju v Kairu znana tudi kot Izraelska plošča.
V prvi Mojzesovi knjigi dobi očak Jakob po borbi z Božjim angelom novo ime "Izrael" (...In je rekel: "Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael, kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal" (Geneza, 1 Mz, 32:29)). Ocenjuje se, da izvira beseda iz glagola śarar ("vladati, biti močan, imeti oblast") in torej pomeni "Bog vlada" oziroma "Bog sodi". Jakob (kasneje Izrael) bi naj imel dvanajst sinov, katerih imena je nosilo dvanajst izraelskih rodov in njegovo ime se je preneslo na celoten narod.
Ime sodobne države je Medinat Yisrael ali Država Izrael, potem ko so bila zavrnjena druga imena, kot Eretz Israel ("dežela Izrael"), Zion in Judeja. V prvih tednih po razglasitvi neodvisnosti ga je izbrala vlada in formalno objavil minister za zunanje zadeve Moshe Sharett.
[uredi] Zgodovina
Ustanovitev in nadaljnji obstoj države Izrael leta 1948 je bil vir številnih nasprotij s sosednjimi državami; Izrael na severu meji na Libanon, na severovzhodu na Sirijo, na vzhodu na Jordanijo, ter na jugozahodu na Egipt. Država Izrael je v dolgotrajnem sporu s Palestinci (glej članek arabsko-izraelski konflikt).
[uredi] Geografija in podnebje
Na vzhodu Izraela v veliki tektonski prelomnici leži jezero Mrtvo morje, ki je najnižja suha točka na Zemlji, 418 m pod morsko gladino in ki je globoko 330 m. Slanost jezera je kar 8,6 večja od morske vode. Podnebje je v pokrajini okoli jezera izjemno sušno in vroče, v kraju Tirat Tsvi je bila dosežena najvišja temparatura v Aziji, in sicer 53,7 °C.
[uredi] Demografija
[uredi] Prebivalstvo
V popisu iz leta 2008 Izrael šteje 7.28 milijona prebivalcev. Večina jih živi na Zahodnem bregu, 250.000 na Vzhodnem. 76.0% populacije Izraela se opredeljuje za Žide (v smislu etnične pripadnosti), 19.4% za Arabce in 4.6% za pripadnike druge etnične skupine. Izrael je država številnih židovskih imigrantov iz Evrope (prednjačijo nekdanje države Sovjetske zveze, Nemčija, Velika Britanija in Francija), kot tudi iz ZDA, držav Latinske Amerike, Indije in Etiopije. Večina imigrantov je židovske pripadnosti (v smislu etničnega porekla ali religije).
[uredi] Vera
Večina prebivalcev Izraela je Židovske vere (76%). Procentulno se število enači s tistimi, ki se za Žide opredeljujejo v smislu etnične pripadnosti (76%). 15.9% je Muslimanov in približno 2% Kristjanov. V Haifi je svetovni center Bahovske vere. Razlika med krščansko vero je, da ne priznava Nove zaveze.
[uredi] Šport
Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz tretjega stoletja p.n.š., ko so Grki vladali v deželi Izrael. Aletske zmožnosti, tako spoštovane pri starih Grkih, so Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv helenističnih vrednot. Judje so se redko udeleževali klasičnih olimpijskih iger, saj so takrat udeleženci prinašati darove grškemu bogu Herkulesu. V rimskem obdobju je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je Herod po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Mnoga stoletja so Judje na šport gledali kot na helenistični tujek, ki ga je potrebno zavračati. Takšno mnenje je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes.
Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof Mojzes Maimonides (*1135, †1204) že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja Maxa Nordaua (*1849, †1923), soustanovitelja svetovne zionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin Abraham Issac Kook (*1865, †1935) razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.
V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno Makabsko gibanje. Poimenuje se po enem največjih judovskih borcev Judasu Maccabeusu, ki je v letih 167 do 160 p.n.š. vodil upor proti Selevkidskemu imperiju, je nekoliko ironično. Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom.
Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi, Hakoah na Dunaju, Bar Kochba v Berlinu, M.T.K. v Budimpešti in Bar Kochba v Pragi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah.
Leta 1932 so bile organizirali prve Makabske igre oziroma Makabijada (angleško Maccabiah Games, hebrejsko tudi Maccabiada), ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na sedemnajsti Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7.700 udeležencev iz 55 držav. Osemnajste igre bodo med 13. in 23. julijem 2009.
V Izraelu ima na področju športa množičnost prednost pred ustvarjanjem vrhunskih športnikov. Poleg tradicionalnih razlogov k temu prispeva tudi služenje vojaškega roka, ki je za Izraelce obvezno po 18. letu starosti. Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno plavanje, jogging, kolesarstvo in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot (hebrejsko מטקה, iz arabske besede madka oziroma hebrejske besede maka, pomeni zamah), igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri squashu. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport. Zlasti med mladimi je zelo priljubljen šport Ga-ga (hebrejsko גע, Ga pomeni v hebrejščini udarec). V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki (angleško beachvolleyball). V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v baseballu.
Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. Ligat ha'Al je prva državna nogometna liga, Ligat Winner pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub Maccabi Tel Aviv je petkratni zmagovalec Evrolige. Nacionalni šahovski center Beer Sheba, kjer šah učijo že v otroških vrtcih, je tudi dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje Sovjetske zveze in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec Boris Gelfand dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Shahar Pe'er je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici. V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez.
Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, Abbas Suan je izraelski Arabec.
Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so osvojili izraelski športniki številne medalje.
Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpioniki osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojil Yael Arad leta 1992 v Judu. Leta 2004 je Gal Fridman osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.
V bližini Netanye deluje Wingate Institute - izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami. V njegovem okviru deluje tudi Ribstein Center for Sport Medicine Sciences and Research.
[uredi] Viri in opombe
[uredi] Zunanje povezave
- Izraelski vladni portal
- Israel Broadcasting Authority
- Israel National News
- Izraelsko ministrstvo za turizem
- Israel Tourism Guide
- Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu
- Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju
- Športne zveze v Izraelu
- Osnovne Informacije o Izraelu za otroke
- Izrael - fotografije
|
|||||
