Ortodoksni Judje
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slovnične in pravopisne napake. |
Ortodoksna oblika judovstva je ena izmed treh glavnih oblik skupin judovske veroizpovedi.
Kot edina skupnost med judovskimi, sledijo prepričanju da so nauki v Tori bili posredovani od Boga k Mojzesu. Verujejo, da je Bog s potomci Izraela sklenil prvovrstno in nepreklicno zavezo, ki temelji na Tori; vdanost Judovskim zakonom, kar vključuje tudi sprejetje pravil v večini zapisanih v v 16. stoletju, v delu Šulcan Aruč. Osrednji tolmač Tore je rabin.
Ortodoksni Judje posledično živijo po vzoru tradicionalnih vrednot, upoštevajoč nauke predpisane v talmudskih tekstih. Večji del znotraj omenjene skupnosti za upoštevanje in razumevanje pravil opravi študij Tore. Ženske in moški med obredi v Sinagogi sedijo ločeno. Nasprotujejo mešanim porokam (med Judi in ne-judi).
Osrednja pravila [uredi]
Upoštevanje vseh pravil Tore bi pomenilo sledenje 613 Judovskim zakonom, zaradi česar so pravila omejena ne nekaj osrednjih:
- Izogibanje nasilju, idealiziranju in zlasti v Bibliji zapisanemu nečistovanju in nezvestobi.
- Izogibanje aktivnostim, ki bi oteževale praznovanje šabata in judovskih praznikov.
- Uživanje dietne hrane imenovane košer.
- Obrezovanje dečkov po rojstvu.
Ortodoksne skupnosti [uredi]
Iz treh glavnih skupin Judovskih gibanj, pri posamični razločimo še več podskupin. Večje in pomembnejše v sklopu Ortodoksnega Judovstva so:
- Haredi Judje - t.i. Ultraortodoksni Judje. Skupina se nadaljnje deli na:
- Moderno ortodoksno judovstvo
Skupnost v svetu [uredi]
Ortodoksni Judje so številčno prisotni zlasti v Izraelu. Skupnost tvori približno 800.000 članov. Zanje je značilna zunanja izoliranost, osrednja oseba skupnosti je rabin. Ortodoksni Judje obvladujejo dobršen del politične in trgovinske moči države Izrael.
