Intel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Intel Corporation
Tip Javno
Panoga Polprevodniki
Ustanovitev 1968 1
Sedež Santa Clara,Kalifornija
Flag of the United States.svg ZDA
Ključni ljudje Paul S. Otellini, CEO
Craig R. Barrett, Chairman
Produkti Mikroprocesorji
Flash memory
Matična plošča čipovje
Mrežna kartica
Bluetooth čipovje
Prihodek Rast$35.7 milijard USD (2006)
Operativni dobiček Rast$5.7 milijardeUSD (2006)
Dobiček neto Rast$5 milijard USD (2006)
Št. zaposlenih 94,000
Spletna stran www.intel.com

Intel Corporation (krajše Intel) je podjetje in največji svetovni izdelovalec polprevodnikov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1968 kot Integrated Electronics Corporation, s sedežem v Santa Clari, Kalifornija. Najbolj je poznano po mikroprocesorjih za osebne računalnike, kjer vzdržuje 80 % tržni delež. Intel izdeluje tudi matične plošče, mrežne kartice in drugo strojno opremo. Intel je izdelal prvi komercialni mikroprocesor leta 1971, a šele z vzponom osebnih računalnikov je postala proizvodnja mikroprocesorjev glavni poslovni segment podjetja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Intel 4004[uredi | uredi kodo]

Intel 4004, 4-bitna centalno procesorska enota (CPE) izdelan od Intel Corp. v letu 1971 je bil prvi komercialni mikroprocesor. 4004 je bil nameščen na silicijska vrata PMOS-tehnologije debeline 10 μm in znal je izvajati skoraj 60.000 operacij na sekundo. Prvi računalnik s štiribitnim Intelovim mikroprocesorjem 4040 so sestavili že med leti 1973 in 1974. Programiranje brez zaslona in tipkovnice pa je bilo izjemno zahtevno. Najprej so morali s stikali vnesti program za povezavo računalnika z napravo za branje podatkov s papirnatega traku, nato pa čakati več ur, da je računalnik prebral operacijski sistem. Nemalokrat je bralna naprava preskočila del traku in postopek je bilo treba v celoti ponoviti.

Intel 8008[uredi | uredi kodo]

Izdelali so ga leta 1972. To je bil prvi 8 bitni mikroprocesor. Nekateri pravijo, da je ta model šele prvi pravi Procesor. Kajti ta se arhitekturno močno razlikuje od modela 4004. Mikroprocesor 8008 je bil počasnejši kot 4004, vendar pa je imel druge prednosti. Podpiral je 16 kb spomina. Izdelali so ga leta 1972. Imel je 3500 tranzistorjev.

Intel 8080[uredi | uredi kodo]

Projekt je vodil Fedrico Faggin, ki je delal že pri prvem projektu. Procesor je bil dokončan leta 1974. Intel 8080 je ustvaril trg z microprocesorji. 8080 se ni arhitekturno razlikoval od 8008, vendar je imel mnogo izboljšav. Maksimalni spomin je bil razširjen na 64kb.

Intel 8085[uredi | uredi kodo]

Bil je naslednik zelo uspešnega procesorja 8080. Pet je dobil zato, ker je bil prvi 5 voltni microprocesor. Dobil je mnoge tehnološke izboljšave.

Intel 8086[uredi | uredi kodo]

Okoli leta 1978-1979 se je Intel odločil za naslednji korak, in izdelal 16 bitni procesor. Projekt je vodil Bill Pohlman. Procesor 8086 je imel 29000 tranzistorjev (Intel pentium 4 jih Ima 40000000). Bil je prvi 16 bitni microprocesor. IBM se je odločil, da ga uporabi v svojih računalniških sistemih. Bill Pohlman je menil, da nobeden uporabnik ne bo nikoli v prihodnosti rabil več kot 1 megabajt RAM-a.

Intel 8088[uredi | uredi kodo]

Tudi ta je eden iz med prvih procesorjev, ki so bili vgrajeni v osebne računalnike IBM. Bil je narejen leta 1979, in je bil nekakšna izboljšava intelovega procesorja 8086. Tako kot njegov predhodnik je tudi ta imel 29000 tranzistorjev. Leta 1981 so naredili klona teh dveh procesorjev vendar je bil 30 % počasnejši kot so pričakovali. Tudi po drugih lastnostih ni veliko odstopal od 8086.

Intel 80186[uredi | uredi kodo]

Zasnovali so ga leta 1980. Kupec je lahko izbiral med 8 ali 16 bitno verzijo, odviso od potrebe posameznika. To je bil 6 MHz procesor, ki pa ni našel poti v osebne računalnike.

Partnerstvo z Applom[uredi | uredi kodo]

6. junija 2005 je Appleov direktor Steve Jobs naznanil, da Apple želi narediti prehod iz dolgo priljubljenega PowerPC-ja na Intel x86 , zato ker PowerPC ni zadostoval za zadovoljitev Applevih potreb. Prvi Applov računalnik, ki bi vseboval Intelov CPU je bil napovedan 10. januarja 2006. Apple je planiral, da bo uspel do konca 2007 vstaviti vse Intelove čipe in kasneje se je izkazalo da je bilo to doseženo do konca leta 2006.

Mikroprocesorji[uredi | uredi kodo]

Od leta 1971 do leta 2006 je Intel v večini izdeloval enojederne procesorje z 8-bitni, 16-bitni in v zadnjih 10 letih 32-bitni operacijami. Od konca leta 2005 je Intel ustvaril prvi dvojedrnik, ki je prinesel novo obdobje v razvoju procesorjev. Sposobni so opravljati več funkcij naenkrat, kar jim omogoča 64-bitna tehnologija. Hitrejši so do 40 %.

Najbolj uspešno prodana serija procesorjev je Core 2 Duo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]