Japonska

日本(国)
*Nippon* / *Nihon* (koku)
Japonska
日本(国); Nippon / Nihon (koku) Japonska
	Himna: Kimi ga Yo (君が代); Cesarska vladavina;
Glavno mesto; (in največja mestna konglomeracija)	Tokio1; 35°41′N, 139°46′E
Uradni jeziki	japonščina
Upravljanje	Ustavna monarhija
Ustanovitev
Površina
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2006
BDP (nominalno)	ocena 2006
HDI (2004)	0.949 (visok) (7.)
Valuta	jen (¥) (JPY)
Časovni pas	JST (UTC+9)
Vrhnja domena (TLD)	.jp
Klicna koda	+81
1	Največji del konglomerata je Jokohama.
2	World Factbook; Japan—Economy (v angleščini). CIA (2006-12-19). Pridobljeno dne 2006-12-28.
3	Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil cesar Jimmu, prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Japonska (japonsko 日, kar pomeni Sonce) 本 (koren/izvor), dobesedno »izvir Sonca«) je otoška država na Daljnem vzhodu med Tihim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca.

Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu (九州), Šikoku (四国), Honšu (本州, največji otok), in Hokaido (北海道).

Uradno ime: Nihon-koku, tudi Nippon-koku (Japonska) Državna ureditev: parlamentarna monarhija Površina: 377.836 km² Število prebivalcev (2004): 127.757.000 Gostota: 338,1 preb./km² Glavno mesto: Tokio (Tõkyõ) Uradni jeziki: japonski

Regije Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:

Hokkaido - večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
Honšu:
- Regija Tohoku - na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
- Regija Kanto - mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
- Čubu - hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
- Regija Kinki oz. Kansai - starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
- Čugoku - z mesti Hirošima in Okayama.
Šikoku - najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
Kjušu - najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
Okinava - subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Glavno mesto je Naha.

[uredi] Prefekture

Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:

13.Tokio
14.Kanagawa
15.Niigata
16.Toyama
17.Išikava
18.Fukui
19.Jamanaši
20.Nagano
21.Gifu
22.Šizuoka
23.Aiči
24.Mie

25.Šiga
26.Kyoto
27.Osaka
28.Hyogo
29.Nara
30.Wakayama
31.Tottori
32.Šimane
33.Okayama
34.Hirošima
35.Jamaguči
36.Tokušima

37.Kagawa
38.Ehime
39.Koči
40.Fukuoka
41.Saga
42.Nagasaki
43.Kumamoto
44.Oita
45.Miyazaki
46.Kagošima
47.Okinava

[uredi] Teritorialna vprašanja

Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo - in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).

[uredi] Izvor imena

Džavaharlal Nehru je v knjigi Utrinki iz svetovne zgodovine omenil izvor imena Japonske. Takole piše: »Ko je bila Nara prestolnica, je poslal kitajski cesar sporočilo japonskemu vladarju, naslavljajoč ga kot cesarja Tai-Nyih-Pung-Kok, kar pomeni 'kraljestvo velikega sončnega vzhoda'. Japoncem je bilo to ime precej všeč. Veliko bolj veličastno je zvenelo kot Yamato. Torej so pričeli klicati svojo deželo 'Dai Nippon' - 'Zemlja vzhajajočega sonca' - in to je še zmerom ime, ki ga sami dajejo Japonski. Ime Japonska se je čudno izrodilo iz besede Nippon. Pred 600 leti je veliki italijanski popotnik z imenom Marco Polo obiskal Kitajsko. Nikdar ni šel na Japonsko, toda pisal je o tej deželi v svojem potopisu. Slišal je bil ime Nyih-Pung-Kok. To je v svoji knjigi zapisal kot 'Chipango' in od tod je prišla beseda Japonska.«^[1]