Seznam slovenskih besed japonskega izvora

Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov. Mnogo teh besed je preprosto prečrkovanje japonskih besed, ki se nanašajo na japonsko kulturo in bitnost.

Umetnost

anime

アニメ, japonska animirana risanka

bonsai

盆栽, »pladenjsko vrtnarstvo«; umetnost vzgajanja miniaturnih dreves

boke

(iz ぼけ, boke, »zabrisanost«), fotografska ali snemalna tehnika upodobitve predmetov z ozadjem zunaj gorišča

čoka

長歌, »dolga pesem«; vrsta japonske poezije

gaiden

外伝, »zunanja legenda«; stranska zgodba

haiku

俳句, zelo kratka pesnitev sestavljena iz treh vrstic, prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem

hentai

変態, eksplicitno spolno ali pornografsko umetniško delo

ikebana

生花, vrsta ureditve rož

kabuki

歌舞伎, tradicionalna oblika japonskega gledališča

karaoke

カラオケ, »prazni orkester«; vrsta zabave, kjer ljubiteljski pevec spremlja posneto glasbo

maki-e

蒔絵, »posuta slika« ali motiv; japonska tehnika dekoracije z lakom

manga

漫画, japonski stripi

necuke

根付, zatik za zavezovanje prepasnice kimona in tudi za pripenjanje majhnih predmetov kot sta inro in kinčaku: včasih lepo izrezljan.

noh

能, pomembna oblika japonske glasbene drame

origami

折り紙, umetniško oblikovanje likov z zlaganjem papirja

otaku

オタク ali おたく ali ヲタク, navdušenec, entuziast (slabšalno)

renga

連歌, »renged poetry«; vrsta japonskega sodelujočega pesništva

seijuu

声優, igralec/igralka, ki posoja glas likom v animaciji, videoigrah, filmih

senrju

川柳, kratka oblika pesništva, podobna haikuju

sumi-e

墨絵, japonska slika v črnem črnilu

taiko

太鼓, velik boben

tanka

短歌, »kratko pesništvo«; oblika japonskega pesništva, starejšega od haikuja

ukijo-e

浮世絵, vrsta tiskanega umetniškega dela ali slike na lesu

utamakura

歌枕, retorična tehnika iz Vake

vaka

和歌, vrsta japonskega pesništva, ki je velikokrat povezano s tanko

Japonska arhitektura

šoin

(書院), pomeni delovna soba, salon, sprejemnica

ken

tradicionalno merilo velikosti in sorazmerja

čašicu

(茶室), čajnica

fusuma

(襖) navpično postavljene pravokotne plošče - stenske pregrade

šodži

(障子) pregrada za vrata, okna ali prostore sestavljena iz prosojnih (ali prozornih) listov na rešetkastem okvirju

to ali toba

(塔) pagoda

kairo

(回廊 ali 廻廊), bu (廡), sōrō ali horō (歩廊), vrsta križnega hodnika

irimoja

(팔작지붕), vzhodnoazijska dvokapna streha

tokonoma

(床の間) ali samo toko (床)[2][3] je vgrajen vdrt prostor v sprejemni sobi tradicionalnega japonskega domovanja

bjobu

(屏風), japonski zložljivi paravani, izdelani iz več spojenih plošč za ločevanje notranjosti in ograjevanje zasebnih prostorov

rjotei

(料亭), vrsta tradicionalne japonske restavracije

Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin

aikidžucu

合気術 (aikijujucu, 合気柔術), oblika samoobrambe, razvita v fevdalnih časih

ašigaru

足軽, pehotni vojaki srednjeveške Japonske

banzai

万歳 »deset tisoč let«; blagoslov za cesarje

bo

棒, dolga, običajno bambusova palica, uporabljena kot orožje

bokken

木剣, leseni meč, uporabljen za trening

budo

武道, japonska borilna veščina

buši

武士, bojevnik, pripadnik vojaškega stanu, samuraj

bušido

武士道, »[[pot bojevnika] V prenesenem pomenu častni kodeks samurajev]«

dodžo

道場, (dojo) borilna dvorana, prostor za vadbo borilnih veščin

gendai budo

現代 武道, »novodobne borilne veščine«; veščine, osnovane po letu 1868

aikido

合気道, veščina samoobrambe, pri kateri napadalca ni nujno poškodovati

iaido

居合道, veščina potega, zamaha in vrnitve meča v nožnico v enem samem tekočem dejanju

judo (džudo)

柔道, borilna veščina, šport in filozofija, razvita iz jujitsa, podobna športni rokoborbi

džu džicu

(jujutsu; Jiu jitsu), 柔術, sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo

karate-do

空手道, »pot prazne roke«: japonska borilna veščina, v osnovi s poudarkom na udarcih s pestmi in nogami

kendo

剣道, japonska veščina modernega športnega mečevanja z lesenimi meči

kjudo

弓道, japonsko lokostrelstvo

sumo

相撲, japonska oblika rokoborbe

hara-kiri

腹切り (=seppuku); obredni samomor (slabšalno, nevljudno)

hončo

(from 班長, hančo)

kamikaze

神風, samomorilski piloti med drugo svetovno vojno (japonska raba je drugačna - pomeni »božanski veter«, ki je v 11. ali 12. stol. razgnal mongolsko invazijsko ladjevje, ki je napadalo Japonsko)

kata

型, zaključeni niz gibov rok in nog in pomikov telesa v prostoru, ki z namenom samostojne vadbe simulira obrambno-napadalne trenutke v mnogo borilnih veščinah

katana

刀, dolgi japonski meč, prirejen za nošenje s ostrino navzgor (ali japonska sablja na splošno)

kendžucu

剣術, veščina starejšega bojevniškega mečevanja

kiai

気合, krik oz. glasen izdih, prisoten v mnogo borilnih veščinah kot pripomoček za osredotočenje energije med izvajanjem tehnik

korju

古流, t. i. klasične oz. starodobne borilne veščine, osnovane pred letom 1868

nindža

(ninja) 忍者, bojevnik starodobne japonske, poleg ostalega vešč tudi »vohunskih spretnosti« (prikrito delovanje, kamuflaža, zbiranje informacij, atentati, preživetje v naravi...), zaradi katerih so se o njih spletle mnoge nadnaravne legende in miti

nunčake

ヌンチャク, orožje, sestavljeno iz dveh palic, na vrhovih povezanih z vrvjo ali verigo

randori

乱取り, oblika vadbe v borilnih veščinah, ki nima predpisanega poteka in vključuje več napadalcev

ronin

浪人, samuraj, ki je v času fevdalne Japonske izgubil gospodarja

sai

orožje, podobno bodalu, ki ima na vrhu držala topa viličasta izrastka

samuraj

侍, poklicni bojevnik v obdobju fevdalne Japonske, ki je bil del istoimenske posebne kaste

sepuku

切腹, obredni samomor s prerezanjem trebuha; harakiri

vakizaši

脇差, kratki japonski meč, podoben katani, vendar krajši. Nosil se je skupaj s katano

jodžimbo

用心棒, telesni stražar, oseba zadolžena za varnost, včasih poklicni morilec

jumi

弓, japonski asimetrični dolgi lok, navadno izdelan iz več lepljenih plasti bambusa

zanbato

斬馬刀, dobesedno »meč za ubijanje konj«, posebno velika vrsta meča, veliko rezilo na drogu.

Pisava

• Štiri japonske pisave:

hiragana

平仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav

katakana

片仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav

kandži

漢字, japonščina zapisana v kitajskih pismenkah, ena od štirih japonskih pisav

romadži

ローマ字, latinica, zapis japonščine z latinico

kana

仮名, skupen izraz za hiragano in katakano

furigana

ふりがな, znak kane, ki stoji ob kandžijski pismenki in označuje naglas

hebon-šiki

ヘボン式, Hepburnovo latinično prečrkovanje

kunrei-šiki

latinično prečrkovanje (monbušo), 訓令式, dobesedno »kabinetna ureditev«, sistem za zapis japonščine z znaki latinice

kunjomi

訓読み, izgovorjava besede, ki izvira iz japonščine, preden je ta prevzela pismenke kandži (in kitajsko izgovorjavo) od Kitajcev

modžibake

文字化け, »polomljeni znaki«; rezultat poskusa prikaza besedila v japonskem naboru znakov s programom, ki ni prirejen za to

nipon-šiki

latinično prečrkovanje, 日本式, sistem latiničnega prečrkovanja, ki se strogo drži sistema zapisa kane, zato ga japonski govorci lažje osvojijo

onjomi

音読み, japonski približek izvorni kitajski izgovorjavi pismenke kandži

rosijadži

(cirilizacija japonščine), ロシア字 (kiriru modži, キリル文字)

Dom

futon

布団, vrsta žimnice, ki je sestavni del japonske postelje

tatami

畳, tradicionalna japonska rogoznica iz pletene slame

Oblačenje

geta

下駄, par japonskih lesenih cokel, ki se nosijo s tradicionalnimi japonskimi oblačili, kot je kimono

kimono

着物, tradicionalno dolgo oblačilo v obliki halje, ki ga še vedno nosijo ženske, moški in otroci

obi

帯, širok pas, ki se zveže zadaj, za kimono

jukata

浴衣 ali ゆかた, vrsta vsakdanjega kimona, dobesedno »kopelna obleka«, ki se sestoji iz enega velikega kosa blaga z dvema širokima rokavoma

zori

草履, sandale, narejene iz riževe bilke ali lakiranega lesa, ki se nosijo s kimonom pri svečanih prilikah

gaku-ran

学ラン, japonska šolska uniforma za dečke

serafuku

セーラー服, japonska šolska uniforma za deklice

Kulinarika

bento

弁当, obrok iz ene porcije

edamame

枝豆, sojina zrna, kuhana cela v zelenem stroku in postrežena s soljo

fugu

河豚 ali フグ, meso strupene ribe napihovalke, ki ga pripravljajo posebej izurjeni kuharji

gjokuro

玉露, zelo drag čaj, ki se nabira na poseben način

hibači

火鉢, majhen, prenosni žar na oglje

kaki

柿, sadje

matča

抹茶, zeleni čaj v prahu ki se uporablja v japonskem čajnem obredu

miso

味噌, gosta pasta, narejena s fermentacijo soje s soljo

nindžin

人参, korenje

nori

海苔, »morski mah«; narejen iz užitnih vrst morskih trav s postopkom rezanja in sušenja, podobnim izdelovanju papirja.

ramen

ラーメン, japonska različica kitajske juhe z rezanci

sake

酒, alkoholna pijača, ki jo pridobivajo iz riža

sašimi

刺身, japonska delikatesa na tenko narezanih čim bolj svežih morskih sadežev, postreženih samo z omako

šabu šabu

しゃぶしゃぶ, obrok, pri katerem vsak udeleženec kuha svojo hrano v svojem loncu iz različnih surovih sestavin

goba šitake

椎茸, užitna goba, ki jo gojijo na drevesu šii

soj

iz šoju 醤油 soja

šoju

japonska sojina omaka

soba

蕎麦, tanki rjavi ajdovi rezanci

sukijaki

すき焼き ali スキヤキ, jed v slogu nabemono (enolončnica), sestavljena med drugim iz tenko narezane govedine, tofuja, rezancev konnyaku, pora, čebule, kitajskega zelja in gob enoki.

suši

鮨 ali 鮓 ali 寿司, jed iz kisanega riža skupaj z drugimi sestavinami kot so npr. surova riba, surove ali kuhane školjke ali zelenjava

tabemono

食べ物, splošen japonski izraz za hrano

tamari

たまり, tekočina, ki jo dobimo s stiskanjem sojinih semen

tempura

天麩羅, klasični japonski ocvrti morski sadeži in zelenjava v testu

terijaki

照焼き ali テリヤキ, kuharska tehnika, pri kateri ribe ali meso pražijo v sladki sojini marinadi

tofu

豆腐, sojina strjenka, narejena s koagulacijo sojinega mleka s kalcijevim sulfatom, nigarijem ali drugim, in stisnjena v kocke, podobno kot iz mleka delajo sir

udon

饂飩, vrsta debelih pšeničnih rezancev

umami

旨味 ali うま味, osnovni okus japonske ali kitajske kuhinje, tudi okus nekaterih dodatkov ( npr. Mononatrijev glutamat)

unagi

鰻 ali 鰍, jegulja

vasabi

山葵 ali わさび, začimbnica močnega okusa, znana kot japonski hren

jakitori

焼き鳥, vrsta piščančjega kebaba

Vlada in politika

bakufu

幕府, vladavina šoguna; šogunat

daimjo

大名, »velika imena«; fevdalni gospod, glavar bojevniške rodbine ali klana

Kimigajo

君が代", japonska himna

mikado

帝, zastareli izraz za cesarja, posebej za japonskega cesarja

sesšo

摂政, je častni naslov ki ga dobi regent ki je imenovan za pomoč cesarju dokler je le ta še v otroških letih

šogun

将軍, naziv »začasnega« (dejansko je imel šogun oblast dokler jo je lahko obdržal) vojaškega vladarja Japonske, ki ga je v času od 1192 do konca 19. stoletja nosilo mnogo vladarjev

taiko

太閤, naziv podeljen upokojenemu sesšoju

teno

天皇, japonski cesar

tikoon

大君, »veliki princ«, častni naslov šoguna, kasneje se uporaba razširi na bogate poslovneže

zaibacu

財閥, »denarna klika« ali konglomerat

Religija

kami

神, japonska beseda za kakršnokoli vrsto boga ali nadnaravnega bitja

šintoizem

神道, izvorna japonska religija

tori

鳥居, tradicionalna japonska vrata, ki stojijo na pristopu v šintoistično svetišče

zazen

座禅, sedeča meditacija; dobesedno »sedeča koncentracija«

zen budizem

禅, veja mahajana budizma

Drugo

akita

秋田 (iz 秋田犬, akitainu ali akitaken), Akita Inu, pasma ogromnega japonskega psa

gejša

芸者, tradicionalne japonske umetnice in gostiteljice

ginkgo

銀杏, rastlina Dvokrpi ginko

gisu

go

碁, strateška namizna igra za dva igralca, ki temelji na zavzemanju ozemlja

hanko

判子 ali ハンコ (ali inkan : 印鑑), imenski pečat, ki se običajno uporablja na japonskem namesto podpisa

ičiban

一番, »številka ena«; prvi ali najboljši

jamamaj

山繭, japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)

kampaku

関白, naziv regenta, ki pomaga cesarju

koi

鯉, zahodna raba: okrasne vrste navadnega krapa (v japonščini to preprosto pomeni »krap«—okrasne vrste se imenujejo nišikigoi 錦鯉)

kokjo

皇居, japonska vladarska palača

kudzu

葛 ali クズ, vrsta japonske plezalke; gojena na japonskem, na zahodu velja za plevel

nidžubaši

二重橋, most do japonske vladarske palače

rikša

(iz 人力車, džinrikiša), voz, ki ga vleče človek

sajonara ali sajounara

さよなら ali さようなら japonski izraz za »nasvidenje«

sensei

先生, japonski izraz za »mojstra«, »učitelja« ali »zdravnika«. Lahko se uporablja kot referenco za katerokoli vplivno osebnost, kot so šolski učitelji, profesorji, duhovniki ali politiki.

šakuhači

尺八, japonska flavta narejena iz bambusa

šiacu

指圧, vrsta masaže

šiba inu

柴犬, najmanjši od šestih izvirnih japonskih vrst psov

skoš

(iz 少し, sukoši), majhna količina

šinkansen

新幹線, hitra železnica na Japonskem

tanuki

狸, japonsko ime za žival, Nyctereutes procyonoides, ki je znana tudi kot rakunasti pes

cunami

(starejše tsunami) 津波, dobesedno pomeni »val v pristanišču«; velik val plime

cucugamuši

(»bolezen, ki jo povzroči žuželka« = scrub typhus) - vrste pegavega tifusa

jakuza

やくざ, japonska organizirana kriminalna združba - japonska mafija in njeni pripadniki