Seznam slovenskih besed japonskega izvora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov. Mnogo teh besed je preprosto prečrkovanje japonskih besed, ki se nanašajo na japonsko kulturo in bitnost.

Umetnost[uredi | uredi kodo]

anime
アニメ, japonska animirana risanka
bonsai
盆栽, »pladenjsko vrtnarstvo«; umetnost vzgajanja miniaturnih dreves
boke
(iz ぼけ, boke, »zabrisanost«), fotografska ali snemalna tehnika upodobitve predmetov z ozadjem zunaj gorišča
čoka
長歌, »dolga pesem«; vrsta japonske poezije
gaiden
外伝, »zunanja legenda«; stranska zgodba
haiku
俳句, zelo kratka pesnitev sestavljena iz treh vrstic, prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem
hentai
変態, eksplicitno spolno ali pornografsko umetniško delo
ikebana
生花, vrsta ureditve rož
kabuki
歌舞伎, tradicionalna oblika japonskega gledališča
karaoke
カラオケ, »prazni orkester«; vrsta zabave, kjer ljubiteljski pevec spremlja posneto glasbo
maki-e
蒔絵, »posuta slika« ali motiv; japonska tehnika dekoracije z lakom
manga
漫画, japonski stripi
necuke
根付, zatik za zavezovanje prepasnice kimona in tudi za pripenjanje majhnih predmetov kot sta inro in kinčaku: včasih lepo izrezljan.
noh
能, pomembna oblika japonske glasbene drame
origami
折り紙, umetniško oblikovanje likov z zlaganjem papirja
otaku
オタク ali おたく ali ヲタク, navdušenec, entuziast (slabšalno)
renga
連歌, »renged poetry«; vrsta japonskega sodelujočega pesništva
seijuu
声優, igralec/igralka, ki posoja glas likom v animaciji, videoigrah, filmih
senrju
川柳, kratka oblika pesništva, podobna haikuju
sumi-e
墨絵, japonska slika v črnem črnilu
taiko
太鼓, velik boben
tanka
短歌, »kratko pesništvo«; oblika japonskega pesništva, starejšega od haikuja
ukijo-e
浮世絵, vrsta tiskanega umetniškega dela ali slike na lesu
utamakura
歌枕, retorična tehnika iz Vake
vaka
和歌, vrsta japonskega pesništva, ki je velikokrat povezano s tanko

Japonska arhitektura[uredi | uredi kodo]

šoin
(書院), pomeni delovna soba, salon, sprejemnica
ken
tradicionalno merilo velikosti in sorazmerja
čašicu
(茶室), čajnica
fusuma
(襖) navpično postavljene pravokotne plošče - stenske pregrade
šodži
(障子) pregrada za vrata, okna ali prostore sestavljena iz prosojnih (ali prozornih) listov na rešetkastem okvirju
to ali toba
(塔) pagoda
kairo
(回廊 ali 廻廊), bu (廡), sōrō ali horō (歩廊), vrsta križnega hodnika
irimoja
(팔작지붕), vzhodnoazijska dvokapna streha
tokonoma
(床の間) ali samo toko (床)[2][3] je vgrajen vdrt prostor v sprejemni sobi tradicionalnega japonskega domovanja
bjobu
(屏風), japonski zložljivi paravani, izdelani iz več spojenih plošč za ločevanje notranjosti in ograjevanje zasebnih prostorov
rjotei
(料亭), vrsta tradicionalne japonske restavracije

Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin[uredi | uredi kodo]

aikidžucu
合気術 (aikijujucu, 合気柔術), oblika samoobrambe, razvita v fevdalnih časih
ašigaru
足軽, pehotni vojaki srednjeveške Japonske [1]
banzai
万歳 »deset tisoč let«; blagoslov za cesarje
bo
棒, dolga, običajno bambusova palica, uporabljena kot orožje
bokken
木剣, leseni meč, uporabljen za trening
budo
武道, japonska borilna veščina
buši
武士, bojevnik, pripadnik vojaškega stanu, samuraj [1]
bušido
武士道, »[[pot bojevnika] V prenesenem pomenu častni kodeks samurajev]«
dodžo
道場, (dojo) borilna dvorana, prostor za vadbo borilnih veščin
gendai budo
現代 武道, »novodobne borilne veščine«; veščine, osnovane po letu 1868
aikido
合気道, veščina samoobrambe, pri kateri napadalca ni nujno poškodovati
iaido
居合道, veščina potega, zamaha in vrnitve meča v nožnico v enem samem tekočem dejanju
judo (džudo)
柔道, borilna veščina, šport in filozofija, razvita iz jujitsa, podobna športni rokoborbi
džu džicu
(jujutsu; Jiu jitsu), 柔術, sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
karate-do
空手道, »pot prazne roke«: japonska borilna veščina, v osnovi s poudarkom na udarcih s pestmi in nogami
kendo
剣道, japonska veščina modernega športnega mečevanja z lesenimi meči
kjudo
弓道, japonsko lokostrelstvo
sumo
相撲, japonska oblika rokoborbe
hara-kiri
腹切り (=seppuku); obredni samomor (slabšalno, nevljudno)
hončo
(from 班長, hančo)
kamikaze
神風, samomorilski piloti med drugo svetovno vojno (japonska raba je drugačna - pomeni »božanski veter«, ki je v 11. ali 12. stol. razgnal mongolsko invazijsko ladjevje, ki je napadalo Japonsko)
kata
型, zaključeni niz gibov rok in nog in pomikov telesa v prostoru, ki z namenom samostojne vadbe simulira obrambno-napadalne trenutke v mnogo borilnih veščinah
katana
刀, dolgi japonski meč, prirejen za nošenje s ostrino navzgor [1] (ali japonska sablja na splošno)
kendžucu
剣術, veščina starejšega bojevniškega mečevanja
kiai
気合, krik oz. glasen izdih, prisoten v mnogo borilnih veščinah kot pripomoček za osredotočenje energije med izvajanjem tehnik
korju
古流, t. i. klasične oz. starodobne borilne veščine, osnovane pred letom 1868
nindža
(ninja) 忍者, bojevnik starodobne japonske, poleg ostalega vešč tudi »vohunskih spretnosti« (prikrito delovanje, kamuflaža, zbiranje informacij, atentati, preživetje v naravi...), zaradi katerih so se o njih spletle mnoge nadnaravne legende in miti
nunčake
ヌンチャク, orožje, sestavljeno iz dveh palic, na vrhovih povezanih z vrvjo ali verigo
randori
乱取り, oblika vadbe v borilnih veščinah, ki nima predpisanega poteka in vključuje več napadalcev
ronin
浪人, samuraj, ki je v času fevdalne Japonske izgubil gospodarja
sai
orožje, podobno bodalu, ki ima na vrhu držala topa viličasta izrastka
samuraj
侍, poklicni bojevnik v obdobju fevdalne Japonske, ki je bil del istoimenske posebne kaste
sepuku
切腹, obredni samomor s prerezanjem trebuha; harakiri[1]
vakizaši
脇差, kratki japonski meč, podoben katani, vendar krajši. Nosil se je skupaj s katano
jodžimbo
用心棒, telesni stražar, oseba zadolžena za varnost, včasih poklicni morilec
jumi
弓, japonski asimetrični dolgi lok, navadno izdelan iz več lepljenih plasti bambusa[1]
zanbato
斬馬刀, dobesedno »meč za ubijanje konj«, posebno velika vrsta meča, veliko rezilo na drogu.

Pisava[uredi | uredi kodo]

  • Štiri japonske pisave:
hiragana
平仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
katakana
片仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
kandži
漢字, japonščina zapisana v kitajskih pismenkah, ena od štirih japonskih pisav
romadži
ローマ字, latinica, zapis japonščine z latinico
kana
仮名, skupen izraz za hiragano in katakano
furigana
ふりがな, znak kane, ki stoji ob kandžijski pismenki in označuje naglas
hebon-šiki
ヘボン式, Hepburnovo latinično prečrkovanje
kunrei-šiki
latinično prečrkovanje (monbušo), 訓令式, dobesedno »kabinetna ureditev«, sistem za zapis japonščine z znaki latinice
kunjomi
訓読み, izgovorjava besede, ki izvira iz japonščine, preden je ta prevzela pismenke kandži (in kitajsko izgovorjavo) od Kitajcev
modžibake
文字化け, »polomljeni znaki«; rezultat poskusa prikaza besedila v japonskem naboru znakov s programom, ki ni prirejen za to
nipon-šiki
latinično prečrkovanje, 日本式, sistem latiničnega prečrkovanja, ki se strogo drži sistema zapisa kane, zato ga japonski govorci lažje osvojijo
onjomi
音読み, japonski približek izvorni kitajski izgovorjavi pismenke kandži
rosijadži
(cirilizacija japonščine), ロシア字 (kiriru modži, キリル文字)

Dom[uredi | uredi kodo]

futon
布団, vrsta žimnice, ki je sestavni del japonske postelje
tatami
畳, tradicionalna japonska rogoznica iz pletene slame

Oblačenje[uredi | uredi kodo]

geta
下駄, par japonskih lesenih cokel, ki se nosijo s tradicionalnimi japonskimi oblačili, kot je kimono
kimono
着物, tradicionalno dolgo oblačilo v obliki halje, ki ga še vedno nosijo ženske, moški in otroci
obi
帯, širok pas, ki se zveže zadaj, za kimono
jukata
浴衣 ali ゆかた, vrsta vsakdanjega kimona, dobesedno »kopelna obleka«, ki se sestoji iz enega velikega kosa blaga z dvema širokima rokavoma
zori
草履, sandale, narejene iz riževe bilke ali lakiranega lesa, ki se nosijo s kimonom pri svečanih prilikah
gaku-ran
学ラン, japonska šolska uniforma za dečke
serafuku
セーラー服, japonska šolska uniforma za deklice

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

bento
弁当, obrok iz ene porcije
edamame
枝豆, sojina zrna, kuhana cela v zelenem stroku in postrežena s soljo
fugu
河豚 ali フグ, meso strupene ribe napihovalke, ki ga pripravljajo posebej izurjeni kuharji
gjokuro
玉露, zelo drag čaj, ki se nabira na poseben način
hibači
火鉢, majhen, prenosni žar na oglje
kaki
柿, sadje
matča
抹茶, zeleni čaj v prahu ki se uporablja v japonskem čajnem obredu
miso
味噌, gosta pasta, narejena s fermentacijo soje s soljo
nindžin
人参, korenje
nori
海苔, »morski mah«; narejen iz užitnih vrst morskih trav s postopkom rezanja in sušenja, podobnim izdelovanju papirja.
ramen
ラーメン, japonska različica kitajske juhe z rezanci
sake
酒, alkoholna pijača, ki jo pridobivajo iz riža
sašimi
刺身, japonska delikatesa na tenko narezanih čim bolj svežih morskih sadežev, postreženih samo z omako
šabu šabu
しゃぶしゃぶ, obrok, pri katerem vsak udeleženec kuha svojo hrano v svojem loncu iz različnih surovih sestavin
goba šitake
椎茸, užitna goba, ki jo gojijo na drevesu šii
soj
iz šoju 醤油 soja
šoju
japonska sojina omaka
soba
蕎麦, tanki rjavi ajdovi rezanci
sukijaki
すき焼き ali スキヤキ, jed v slogu nabemono (enolončnica), sestavljena med drugim iz tenko narezane govedine, tofuja, rezancev konnyaku, pora, čebule, kitajskega zelja in gob enoki.
suši
鮨 ali 鮓 ali 寿司, jed iz kisanega riža skupaj z drugimi sestavinami kot so npr. surova riba, surove ali kuhane školjke ali zelenjava
tabemono
食べ物, splošen japonski izraz za hrano
tamari
たまり, tekočina, ki jo dobimo s stiskanjem sojinih semen
tempura
天麩羅, klasični japonski ocvrti morski sadeži in zelenjava v testu
terijaki
照焼き ali テリヤキ, kuharska tehnika, pri kateri ribe ali meso pražijo v sladki sojini marinadi
tofu
豆腐, sojina strjenka, narejena s koagulacijo sojinega mleka s kalcijevim sulfatom, nigarijem ali drugim, in stisnjena v kocke, podobno kot iz mleka delajo sir
udon
饂飩, vrsta debelih pšeničnih rezancev
umami
旨味 ali うま味, osnovni okus japonske ali kitajske kuhinje, tudi okus nekaterih dodatkov ( npr. Mononatrijev glutamat)
unagi
鰻 ali 鰍, jegulja
vasabi
山葵 ali わさび, začimbnica močnega okusa, znana kot japonski hren
jakitori
焼き鳥, vrsta piščančjega kebaba

Vlada in politika[uredi | uredi kodo]

bakufu
幕府, vladavina šoguna; šogunat
daimjo
大名, »velika imena«; fevdalni gospod, glavar bojevniške rodbine ali klana [1]
Kimigajo
君が代", japonska himna
mikado
帝, zastareli izraz za cesarja, posebej za japonskega cesarja
sesšo
摂政, je častni naslov ki ga dobi regent ki je imenovan za pomoč cesarju dokler je le ta še v otroških letih
šogun
将軍, naziv »začasnega« (dejansko je imel šogun oblast dokler jo je lahko obdržal) vojaškega vladarja Japonske, ki ga je v času od 1192 do konca 19. stoletja nosilo mnogo vladarjev
taiko
太閤, naziv podeljen upokojenemu sesšoju
teno
天皇, japonski cesar
tikoon
大君, »veliki princ«, častni naslov šoguna, kasneje se uporaba razširi na bogate poslovneže
zaibacu
財閥, »denarna klika« ali konglomerat

Religija[uredi | uredi kodo]

kami
神, japonska beseda za kakršnokoli vrsto boga ali nadnaravnega bitja
šintoizem
神道, izvorna japonska religija
tori
鳥居, tradicionalna japonska vrata, ki stojijo na pristopu v šintoistično svetišče
zazen
座禅, sedeča meditacija; dobesedno »sedeča koncentracija«
zen budizem
禅, veja mahajana budizma

Drugo[uredi | uredi kodo]

akita
秋田 (iz 秋田犬, akitainu ali akitaken), Akita Inu, pasma ogromnega japonskega psa
gejša
芸者, tradicionalne japonske umetnice in gostiteljice
ginkgo
銀杏, rastlina Dvokrpi ginko
gisu
go
碁, strateška namizna igra za dva igralca, ki temelji na zavzemanju ozemlja
hanko
判子 ali ハンコ (ali inkan : 印鑑), imenski pečat, ki se običajno uporablja na japonskem namesto podpisa
ičiban
一番, »številka ena«; prvi ali najboljši
jamamaj
山繭, japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)
kampaku
関白, naziv regenta, ki pomaga cesarju
koi
鯉, zahodna raba: okrasne vrste navadnega krapa (v japonščini to preprosto pomeni »krap«—okrasne vrste se imenujejo nišikigoi 錦鯉)
kokjo
皇居, japonska vladarska palača
kudzu
葛 ali クズ, vrsta japonske plezalke; gojena na japonskem, na zahodu velja za plevel
nidžubaši
二重橋, most do japonske vladarske palače
rikša
(iz 人力車, džinrikiša), voz, ki ga vleče človek
sajonara ali sajounara
さよなら ali さようなら japonski izraz za »nasvidenje«
sensei
先生, japonski izraz za »mojstra«, »učitelja« ali »zdravnika«. Lahko se uporablja kot referenco za katerokoli vplivno osebnost, kot so šolski učitelji, profesorji, duhovniki ali politiki.
šakuhači
尺八, japonska flavta narejena iz bambusa
šiacu
指圧, vrsta masaže
šiba inu
柴犬, najmanjši od šestih izvirnih japonskih vrst psov
skoš
(iz 少し, sukoši), majhna količina
šinkansen
新幹線, hitra železnica na Japonskem
tanuki
狸, japonsko ime za žival, Nyctereutes procyonoides, ki je znana tudi kot rakunasti pes
cunami
(starejše tsunami) 津波, dobesedno pomeni »val v pristanišču«; velik val plime
cucugamuši
(»bolezen, ki jo povzroči žuželka« = scrub typhus) - vrste pegavega tifusa
jakuza
やくざ, japonska organizirana kriminalna združba - japonska mafija in njeni pripadniki

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Culiberg Luka (2017). Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Slovarček japonskih izrazov. Narodni muzej Slovenije. str. 365. COBISS 289999872. ISBN 978-961-6981-15-6.