Šintoizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Šintoizem (pot bogov) je prvotna japonska vera. Poleg budizma ostaja glavna japonska religija.

Uvod[uredi | uredi kodo]

Šintoizem nima ustanovitelja. Propaganda in pridiganje prav tako nista običajna, saj je šintoizem globoko zakoreninjen v japonskemu narodu in tradiciji. Šintoistična verska literatura je zapisana šele po prihodu budizma na Japonsko. Najpomembnejša zapisa sta Kodžiki in Nihondži iz začetka 8. stoletja, ki sta odgovora na kulturne vplive/izzive Kitajske.

Šintoistični bogovi se imenujejo kami. So sveti duhovi, ki prevzemajo oblike stvari in pojmov, pomembnih za življenje, kot je veter, dež, gore, drevesa, reke in plodnost. Ljudje po smrti postanejo kami, njihove družine pa jih globoko spoštujejo kot predniške kami. Kami posebnih ljudi so celo spravljeni v nekaterih svetiščih. Boginja Sonca Amaterasu velja za najpomembnejši šintoistični kami.

V nasprotju z veliko monoteističnimi verami, v šintoizmu ni brezpogojnosti. Ni brezpogojne pravice in krivice, nihče ni popoln. Šintoizem je optimistična vera, saj prevladuje mišljenje, da so ljudje načeloma dobri, zlo pa povzročajo hudobni duhovi. Posledično je namen večine šintoističnih obredov odganjanje hudobnih duhov z očiščevanjem, molitvami in žrtvovanjem duhovom kami.

Šintoistična svetišča so kraji, namenjeni čaščenju in bivanju kami. V večini svetišč redno prirejajo festivale (matsuri), zato da kami pokažejo zunanji svet.

Šintoistični svečeniki izvajajo šintoistične obrede in pogosto živijo na svetiščnem zemljišču. Svečeniki lahko postanejo moški in ženske, lahko se poročijo in imajo otroke. Med obredom svečeniku pomagajo mlade dame (miko) in opravljajo tudi druge naloge v svetišču. Miko nosijo beli kimono, morajo biti neporočene in pogosto so svečenikove hčere.

Pomembne značilnosti šintoistične umetnosti so svetiščna arhitektura in ohranjanje ter obvarovanje starodavne umetnosti, kot je tradicionalno No gledališče, lepopisi in dvorska glasba (gagaku).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slavni tori na otoku Miyajima

Uvedbi budizma v 6. stoletju je sledilo nekaj začetnih nasprotovanj, vendar sta lahko obe veri hitro harmonično soobstajali in se celo dopolnjevali. Veliko budistov je videlo kami kot prikazovanje Bude.

V obdobju Meiji je šintoizem postal japonska državna vera. Šintoistični svečeniki so postali državni uradniki, pomembna svetišča so začela prejemati vladne investicije, mite o nastanku Japonske so uporabili za ohranjanje cesarjevega kulta in trudili so se ločiti ter izenačiti šintoizem in budizem.

Po drugi svetovni vojni sta se šintoizem in država ločila.

Danes[uredi | uredi kodo]

Ljudje iščejo podporo v šintoizmu tako, da molijo pri domačem oltarju ali obiskujejo svetišča. V svetiščih je na razpolago cela zbirka talismanov za varnost v prometu, dobro zdravje, poklicni uspeh, dobro opravljene izpite in podobno.