Taoizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Simbol jina in janga predstavlja ravnovesje med polarnimi silami

Taoizem je različica kitajske filozofske in religiozne tradicije, katerih izhodišče sta ravnovesje in naravni red. Ločimo med »filozofskim taoizmom«, ki so ga razvili filozofi Yang Zhu, Lao Zi in Zhuang Zi, ter »religioznim taoizmom«, ki je sinteza filozofskih prvin, ljudskih verovanj in budizma. Beseda tao (kitajsko: 道 dào = pót) ima zelo globok pomen v kitajski miselnosti. Pomeni mistično moč, ki je za vsemi dogajanji, tok dogajanj samih. Filozof Lao Zi skuša tao med drugim opisati kot »pramater desettisočih stvari«, čeprav že v prvi kitici svoje knjige pravi, da »če je Tao izrekljiv, potem to ni večni Tao«. Taoisti so težili k samoti, meditaciji, preprostemu življenju. Taoistična etika poudarja tri dragulje življenja: sočutje, zmernost in skromnost.

[uredi] Verovanje

Osrednji nauk religioznega taoizma je vera v Tao - pravo pot, ki predstavlja naravni svetovni red. Svet je poln dobrih in zlih duhov in božanstev, ki si jih mora človek pridobiti zase, toda nad vsemi vlada Tao, ki se mu človek ne sme upirati, pač pa mora poiskušati, da doseže z njim čisto nedejavno ubranost. Zato si mora najprej očistiti srce od posvetne modrosti, to je zadovoljstva nad svetom, vesele podjetnosti in borbenosti. To je nekakšna pasivna vdanost v usodo; ta je potemtakem pogoj za blaženost.

[uredi] Predlogi za nadaljnje branje

  • Klasiki daoizma, zbornik (Lao Zi, Zhuang Zi, Lie Zi) (COBISS)
  • Lie Zi: O praznini (COBISS)
  • Laozi: Dao De Jing : življenje življenjske sile skozi izžarevanje notranje moči (COBISS)
  • Jana S. Rošker : Iskanje poti : spoznavna teorija v kitajski tradiciji - Del 1: Od protofilozofskih klasikov do neokonfucianstva dinastije Song (COBISS)

[uredi] Zunanje povezave

Taoizem je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: